Nedeljski dnevnik - Franci Horvat: Čudovito zatočiše za divje živali - Pogorje sodi med največje gozdne površine na Slovenskem.
»Snežnik je s svojim koničastim vrhom res pravi prebijač oblakov, dvigne se tako visoko, da se z njenega vrha lahko oko sprehaja po vsej deželi, daleč naokrog in da tvoji vidni žarki poletijo tudi preko morja v Italijo, Dalmacijo, Hrvaško v Turčijo in vsepovsod naokoli. Gora leži ob hrvaško dalmatinski meji in jo obdaja strašna gozdna divjina.« Janez Vajkard Valvasor
Kaj je treba tem besedam sploh še dodati? Ali ni dovolj velik izziv, da se odzoveš vabilu? To mogočno kraško pogorje sodi med največje gozdne površine na Slovenskem. Hodiš lahko ure in ure, ne da bi srečal človeka. Prepreden je z mnogimi zanimivimi potmi, značilnost zanj pa so tudi obilne padavine. Družbo ti delajo gozdne živali in pre čudovito rastlinje. Če si želiš miru in se naužiti prvobitne narave, je to pravi naslov.
Od leta 1964 je Mali in Veliki Snežnik razglašen za naravni rezervat. Snežnik se deli na glavnega ali Velikega s 1796 metri višine, Malega s 1689 metri višine in na Holarice s 1685 metri.
Prepreden je z mnogimi potmi, kot so:
- Slovenska planinska pot,
- Transverzala kurirjev in vezistov,
- Euro pešpot.
Najlepša pot pelje s Sviščakov (do planinske postojanke na Sviščakih se lahko pripeljemo po gozdni cesti iz Ilirske Bistrice) in je dolga za dve uri hoda. Veliko daljša je izpred gradu Snežnik (čez Leskovo dolino) - sedem ur hoda. Nekaj je še starejših poti, ki se počasi zaraščajo. Gora se poleg izdatnih padavin ponaša s čudovitimi razgledi, še posebno jeseni in pozimi, ko se zrak ohladi. Če začnemo z razgledom pri Pohorju, nato na daljujemo s Peco, Ojstrico, Planjavo, Kočno, Brano, Skuto, Grintavcem, Košuto, Stolom, Golico, Rjavino, Triglavom, Kanjavcem, Prisojnikom, Jalovcem, Mangartom, Kmskimi Alpami, Dolomiti in Istro z morjem, ga lahko končamo z Gorjanci.
Zelo redko pa se dogaja zanimiv pojav, depresija horizonta. Kaj to pomeni? Gore se prikažejo, čeprav so za horizontom, in obrnjeno, izginejo, kot da bi se potopile. Le nekaj metrov pod vrhom Velikega Snežnika se nahaja Zavetišče Draga Karolina, na Sviščakih je prav tako planinska postojanka.
Flora
Na Snežniku je glede na lego nekaj posebnega Botanični rezervat od le ta 1964. Tam se nahajajo navadni volčin, dlakavi sleč, pogačice, anemone, več vrst vetrnic (mala in gorska), kosmatinci (beli, rumeni), svišči (Kochov, Frelihov), alpski zvonček, pisana alpska nebina, bela travnolistna vrčica, med drevesi pa pritlikavi bor in bukev.
Favna
Tu bomo izredno redko videli divjo mačko, velikega petelina ali orla. Malce bolj pogosto lahko srečamo volka, rjavega medveda, srno, srnjaka, jelena, gamsa, podlasico, kuno zlatico, gada, kragulja, belorepca, gorske lastovke, krokarje in gorskega mlinarja.
Kraški svet
Ta naj bi nastal v času krede oziroma jure (apnenec, dolomit). Kdor pozna kraški svet, ve, da voda takoj ponik ne, kakor hitro pade na tla. Nič drugače ni na Snežniku, kjer je več kot 50 jam, brezen, udornic, vrtač, drag itd. Najbolj znane jame so Živa jama, Grda jama in Jama v Stržu.
Vreme
Kot smo že prej omenili, je Snežnik znan po obilnih padavinah, ki dose gajo celo 3500 milimetrov na leto (Gomance). Ker je osamelec, se oblaki kaj radi ustavijo na Snežniku (Val vasor). Konec decembra temperatu ra doseže do -24 °C, konec marca +8 °C, konec junija +26 °C (z višino se tudi te temperature spreminjajo). Nekaj posebnega so mrazišča, kjer lahko temperatura v jasnih nočeh pade pod -32 °C (Grda draga, Pekel, Črni dol, Patežnica). Velike razlike so med osojnimi in prisojnimi legami. Kot zanimivost naj omenim, da je tudi v davnini ledenik prekrival Snežnik in obrusil kraški svet.
Za konec še nekaj besed o gradu Snežnik. Ta zanimivi objekt se prvič omenja v listinah že leta 1269, imenovali so ga dvor Sneberk. Ima renesančno obzidje, bogato grajsko opremo (bidermajersko pohištvo iz 19. stoletja) in Polharski muzej. Poleg lepega parka krasita grad dve umetni jezerci. Grajska vrata odprejo za oglede 1. maja, zaprejo pa 31. oktobra.
Dragi popotnik, če ljubiš cvetje, svetujemo, da Snežnik obiščeš junija, ko je narava najbolj radodarna s tem okrasjem, če pa želiš občudovati pisanost gozdov, naj bo to oktobra ali novembra. Svoje videnje zabeleži s fotoaparatom oziroma v svoji glavi, rastline pa naj ostanejo v svojem svetu.
Franci Horvat