Delo, Svet so ljudje: Dobro vreme na 8516 metrih nadmorske višine je le 30 do 35 kilometrov na uro močan veter in minus 26 stopinj, pravi Gerlinde Kaltenbrunner,
... avstrijska alpinistka, ki je nedavno v tretjem poskusu osvojila nepalski Lhotse, četrto najvišjo goro na svetu. Na seznamu premaganih osemtisočakov ima Kaltenbrunnerjeva zdaj ducat vrhov, toliko kot Španka Edurne Pasaban. Obema manjkata še dva in sta tako v tekmi, katera Zemljanka bo prva preplezala vse, favoritki. »Zame to ni tekmovanje. Vseeno mi je, katera bo prva, gre za povsem druge cilje. Recimo doživeti naravo in v njeni veliki in mogočni raznolikosti uživati v nepopisnem razgledu z vrhov. Konec koncev pa tudi za to, da po dolgih pripravah in sanjah visoko postavljeni cilj dosežeš z lastnimi močmi. To me izpolnjuje. Če bi čutila konkurenčni pritisk, vsega tega ne bi mogla doživeti in posneti, bila bi ohromljena in bi se tako izpostavila izjemni nevarnosti,« pravi pred devetintridesetimi leti v bližini spodnjeavstrijskega Kremsa rojena alpinistka v pogovoru za Spiegel.
Nekaj podobnega je večkrat izjavila tudi njena »tekmica, ki to ni«, Pasabanova, s katero sta pred dvema letoma skupaj osvojili Broad Peak, lani pa v istem dnevu osvojili Daulagiri (kjer je Avstrijko leto prej zasul plaz, pod katerim sta umrla dva soplezalca). Kaltenbrunnerjevi na seznamu manjkata še Mount Everest in K2, ki ju je že naskakovala, Španki pa Anapurna in Šiša Pangma. Kateri bo lažje? »Šiša Pangma vsekakor spada med manj zahtevne osemtisočake. Anapurna ni tako visoka, je pa izjemno nevarna. To je edini osemtisočak, na katerega se nikakor ne bi vrnila. Upam, da bo Edurna dobro prestala preizkušnjo. Zame bosta K2 in Everest zelo težavna, ker vedno plezam brez kisika in nosačev.« Za K2 Kaltenbrunnerjeva poleg tega poudarja, da je gora, ki neverjetno privlači, tehnično izjemno zahtevna, lotila pa se je bo najverjetneje še v letošnjem poletju, saj K2 razen poleti ne ponuja ugodne priložnosti za naskok. Kdaj se bo na svoj predzadnji neosvojeni osemtisočak podala Pasabanova, Avstrijka, ki med poznavalci velja za najboljšo ekstremno alpinistko na svetu, ne ve, ker se po njeni osvojitvi Kangčendzenge pred mesecem dni še nista slišali. Tudi z eno od najbližjih zasledovalk, Italijanko Nives Meroi, ki je osvojila enajst osemtisočakov, se Kaltenbrunnerjeva dobro razume, ne razume pa Južnokorejke Oh Eun Sun. »Njej gre za osvojitev vrha z vsemi sredstvi. Ni ji pomembno, od katere višine uporablja kisik, da ima brezštevilne nosače in veliko ekipo, ki ji od vznožja do vrha utira pot. Niti nahrbtnika ji ni treba nositi, namesto nje vse opravijo drugi. Zame je to vprašljiv slog.«
O tem, kaj bo počela, ko bodo za njo vsi osemtisočaki, pa Avstrijka, ki se je pred dvema letoma poročila s svojim alpinističnim partnerjem Ralfom Dujmovitsem (za njim so že vsi osemtisočaki) in živi v nemškem Schwarzwaldu, ne razmišlja. »Lahko bo to hitro, lahko pa bo trajalo še leta. Hans Kammerlander je za K2 potreboval štiri poskuse. Upam, da sama ne bom potrebovala toliko časa. A tudi potem bodo ostale številne manj znane smeri v nižjih gorah, ki bi jih rada preplezala s svojim možem. Vsekakor bom plezala še naprej; kdor enkrat s tem začne, ne more več nikoli nehati.«