Večer, 15.05.2004, Sobotna priloga - Branko Žune: Pogovor z Almo Vičar, svetovalko vlade v MOPE za zavarovana območja
DOSJE: NARAVNI PARKI
Natura 2000 ne omejuje suverenosti
Pogovor z Almo Vičar, svetovalko vlade v MOPE za zavarovana območja
-
Kakšne kategorije parkov imamo glede na stopnjo zaščite in kje so ti parki po Republiki Sloveniji?
"Veljavna zakonodaja opredeljuje šest mednarodno primerljivih kategorij po klasifikaciji Svetovne zveze za varstvo narave (IUCN). Zakon o ohranjanju narave tako deli zavarovana območja na ožja, kot so naravni spomeniki in naravni rezervati, ter širša, kot so narodni, regijski in krajinski parki. Kategorizacija je pomembna predvsem zaradi zagotavljanja mednarodne primerljivosti zavarovanih območij in prilagoditve teh območij osnovnemu namenu zavarovanja. To pomeni, da je režim v narodnem parku pretežno prilagojen ohranitvi prvobitne narave, krajinski park je pretežno prilagojen ohranitvi krajine in z njo povezane biotske raznovrstnosti, regijski parki pa so kot vezni člen med ohranjeno prvobitno naravo in krajino, kjer je bil človekov vpliv večji.
Ker je namen ustanovitve parka poleg ohranitve naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti tudi omogočanje razvoja lokalnega prebivalstva po načelu trajnosti, so parki lahko členjeni na območja. Vloga notranjih območij je predvsem prilagoditev varstvenega režima in razvojnih usmeritev posebnostim znotraj parkov ter uskladitev varstvenih in razvojnih ciljev vsakega parka."
- Kako daleč smo z ustanavljanjem naravnih parkov na posameznih območjih?
"Trenutno je zavarovanih blizu 11 odstotkov površine Slovenije. Triglavski narodni park (TNP) obsega približno štiri odstotke, regijski park Škocjanske jame ter Kozjanski in Notranjski regijski park obsegajo približno polovico manj, 40 krajinskih parkov je na okrog pet odstotkih površine. V zadnjih treh letih smo na državni ravni ustanovili krajinska parka Sečoveljske soline in Goričko, na lokalni ravni je občina Cerknica ustanovila Notranjski regijski park.
Nacionalni program varstva okolja predvideva več kot 30 odstotkov zavarovanih površin. V letih 2003 in 2004 smo v našem ministrstvu spremenili začrtani program ustanavljanja zavarovanih območij. Povod za spremembe je dejstvo, da je moral naravovarstveni resor prednostno določiti predlog tako imenovanih posebnih varstvenih območij po zakonu o ohranjanju narave za vključitev v evropsko ekološko omrežje Natura 2000. Da bi ta projekt, ki je pridružitvena obveznost naše države, lahko pravočasno izpeljali, smo vanj usmerili glavnino virov varstva narave.
Tako so že pripravljeni projekti ustanovitve (večjih) parkov - regijskih parkov Snežnik, Pohorje in Kočevsko-Kolpa ter Kraškega regijskega parka - začasno zastali. Vendar je velik del območij Nature v obstoječih in predlaganih parkih. V mnogih primerih, predvsem kadar gre za večja območja, so zavarovana območja tudi možna oblika upravljanja območij Nature 2000."
Turizem da, toda koliko
- Ali imajo ti parki (nacionalni, regijski, krajinski) poslovne načrte in vsaj načelno ekonomsko vrednotenje naravne dediščine?
"Vsi parki, ustanovljeni na državni ravni, imajo svojega upravljavca, lahko je to javni zavod ali koncesionar, žal je na ravni občinskih zavarovanj marsikateri park ostal brez upravljavca. Osnovni dokument, ki usmerja delo upravljavca, je načrt upravljanja (programski dokument), ki ponavadi velja pet let in je osnova za letne programe dela upravljavcev. Ta dokument daje konkretne odgovore na vprašanja o varstvenih in razvojnih usmeritvah kot na primer, turizem da - toda koliko, delovna mesta da - toda kje, cesta da - toda kako, vodovod da - toda kdaj, kmetijstvo da - toda kakšno.
Vsebuje tudi prioritetne projekte in je finančno ovrednoten. Načrta upravljanja niso sprejeli še nikjer, po vseh "državnih" parkih so načrti v pripravi. Ti načrti so neposredna podlaga za pripravo regionalnih razvojnih programov in s svojo prostorsko sestavino vstopajo v prostorske plane. Poleg tega so marsikje v tujini izdelali študije vrednotenja parkov in narave kot ekonomske kategorije. Nekaj takih študij imamo tudi v Sloveniji, vsekakor je ta tema priložnost za ekonomiste, da se ji posvetijo celoviteje."
- Kdo (naj) krije stroške varovanja oziroma od kod zagotoviti denar za ta namen? Za koliko finančnih sredstev gre, koliko jih je ali ni na razpolago oziroma koliko bi jih potrebovali? Za ponazoritev: minister Kopač je 8. oktobra lani, tik pred ustanovitvijo krajinskega parka Goričko (KPG), na tiskovni konferenci pri Gradu na Goričkem izjavil, da bo za zagon KPG in zaposlitve v njem v letošnjem državnem proračunu zagotovljenih 45 milijonov tolarjev. Je to malo, veliko, ravno prav?
"Če je parke ustanovila država, se financirajo iz državnega proračuna. Financiranje poteka preko ministrstva, ki je pristojno za varstvo narave, in je namenjeno izključno upravljavcem, torej zavodom oziroma koncesionarjem. Ta finančni vir zajema od polovice do tri četrtine potrebnih prihodkov in zadostuje le za kritje stroškov zaposlenih, zelo malo ali skoraj nič ne ostane za programsko-razvojno delovanje teh ustanov. Ostali del prihodkov si morajo parki zagotoviti sami, s svojimi dejavnostmi, preko sponzorjev in kako drugače. Tak način financiranja je primerljiv z drugimi državami po Evropi.
Upravljavci kandidirajo s svojimi projekti v številnih mednarodnih programih, kot so Life - Nature, Phare in drugi, ki zagotavljajo pomembna finančna sredstva za razvojne projekte na parkovnih območjih. Kandidiranje za denar iz strukturnih in drugih evropskih skladov bo tudi v prihodnje pomenilo pomemben vir za posamezne parkovne projekte. Prav gotovo KPG še ne bi bil ustanovljen, če ne bi bil podprt z evropskim denarjem iz programa Phare.
Za letos bodo sredstva za KPG, ki kot javni zavod še ni kadrovsko zaseden, zadostovala, v naslednjih letih se bodo prilagajala glede na število zaposlenih. Programski del sredstev pa bo moral upravljavec zagotavljati iz lastnih virov in preko razpisov."
Dragoceni del Slovenije
- Koliko ljudi in katere ustanove se pri nas ukvarjajo z ustanavljanjem vseh načrtovanih parkov ter kako ocenjujete odnos vlade in parlamenta do te problematike? "Zanimanje za ustanavljanje zavarovanih območij se je v zadnjih letih povečalo. Predvsem nevladne organizacije, ki kandidirajo na raznih razpisih, postajajo pomemben podpornik ustanavljanja parkov. Prav tako je pri tem zelo aktiven Zavod RS za varstvo narave. Na MOPE se z ustanavljanjem zavarovanih območij narave ta čas ukvarjata dve zaposleni, v zadnjih letih je bilo delo usmerjeno v ustanovitev KPG.
Prioritete pri ustanavljanju parkov v naslednjih letih bomo oblikovali v novem nacionalnem programu varstva okolja, ki nastaja in bo za naslednja štiri leta opredelil aktivnosti na tem področju. V mnogih primerih, predvsem ko gre za večje površine, so zavarovana območja, kot je že bilo povedano, možna oblika upravljanja območij Nature 2000. To bo gotovo eden od argumentov za določanje prioritet in za podporo vlade, ki je neposredno odgovorna za izvajanje obeh evropskih naravovarstvenih direktiv."
- Koliko je bila z obsegom in prostorskim varovanjem teh območij oziroma z zemljevidom predlaganih območij varovanja seznanjena ne lestrokovna, ampak tudi laična javnost? Gre za vprašanje, kako bo s suverenostjo odločanja na 30 in več odstotkih nacionalnega prostora oziroma kakšne pravice o odločanju bo v tej zvezi pridobila EU oziroma njena komisija.
"Ob izvajanju projekta Natura 2000 smo dali močan poudarek seznanjanju javnosti, prav gotovo pa nismo vseh, ki bomo v prihodnje živeli z Naturo 2000. Tudi zato se pojavljajo nesporazumi, saj je v delu javnosti zaradi podobnih izrazov nastala zmeda. Varstvena območja Nature 2000 niso zavarovana območja, to je parki ali rezervati z režimi. Vendar je velik del Nature v obstoječih in predlaganih parkih, čemur se ni čuditi, saj so prav tu številni najdragocenejši deli naše narave. To pomeni, da ta območja niso izrednega pomena le za Slovenijo, kar smo vedeli že doslej, temveč tudi za naravo Evrope. To pa ne omejuje suverenosti Slovenije pri upravljanju teh območij, ravno nasprotno, to lahko postane naša primerjalna prednost."
- Ker ste bili tudi osebno zelo angažirani pri ustanovitvi parka Goričko, nas zanima vaš pogled na ta projekt, predvsem z vidika njegove vrednosti oziroma pomembnosti za domačine.
"Celotni projekt je aktivno vključil kar se da veliko ljudi z Goričkega, ki so s srcem sodelovali pri projektu, in se jim ponovno zahvaljujem. Zagotovljeni so delovni prostori in oprema za delo zavoda KPG v graščini pri Gradu. Z obnovo graščine se z ustanavljanjem parka varuje tudi kulturna dediščina. KPG oziroma upravljavec parka bo svoje delovanje prav gotovo usmeril v skupno vizijo trajnostnega razvoja na ravni države, regije in goričkih občin. Skrbel bo za usklajene vzvode za podporo prebivalcem v parku in s tem celovitejše uresničevanje vseh državnih, regionalnih in lokalnih politik. Park bo povečal mednarodno prepoznavnost Goričkega, oblikovanje blagovne znamke (poreklo in kakovost) pa lahko postane priložnost za kakovostnejše življenje in delo v parku.
Vse to je dolgoročno jamstvo, da bo to območje ostalo na evropskem zemljevidu kot posebno dragocen in ljudem prijazen del Slovenije. Moje izkušnje iz zadnjih let, ko sem se srečevala z mnogimi Goričanci, mi potrjujejo, da bodo znali izkoristiti prednosti, ki jih prinaša park. Prepričana sem, da je v dobrih rokah."
Branko Žune