Gorenjski glas, 19.07.05 – Renata Škrjanc: dr. Marijo Markeš za novo direktorico zavoda TNP
AKTUALNO
Ne besede, rezultati štejejo
Pred dobrim tednom je svet zavoda Triglavski narodni park izvolil dr. Marijo Markeš za novo direktorico zavoda, ki naj bi zamenjala dolgoletnega direktorja Janeza Bizjaka. Odločitev članov sveta mora potrditi še vlada.
Bled - Marija Markeš je kot raziskovalka delala v Ljubljani in na Dunaju, kjer je pred deveti-mi leti doktorirala s področja kmetijske in regionalna ekonomike gorskih območij. Sodelovala je pri več strokovnih projektih, bila nekaj časa sekretarka za kmetijstvo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, trenutno pa je vodja službe za kmetijstvo in razvoj podeželja v TNP.
V predstavitvi svojega programa ste med drugim dejali, da naj bi TNP postal ugledna institurija mednarodnegji pome-na in da zagovarjate timsko ddo. Bo to vaše vodilo pri vodenju zavoda?
"Da, zame je to bistvo zgodbe. V TNP imam odlične sodelavce, v prihodnje pa si želim, da bi se naše delo še bolje dopolnjevalo. Če bomo svoje zna-nje usmerili k jasnemu cilju, verjamem, da bomo cilj tudi dosegli. Prepričana sem, da TNP lahko postane zgled, kako je mogoče hkrati živeti na zavarovanem območju in najti rešitve za težave, ki se na takih območjih porajajo. Zavod TNP ima že danes morda celo večji ugled v tujini kot v Sloveniji. Zaposleni delujemo v številnih mednarodnih institucijah, zelo pomembno pa je tudi povezovanje z drugimi parki. Najti moramo trdne partnerje, saj se varstvo narave ne sme ustaviti na mejah parka, države."
V prihodnjih štirih letih vas čakata dve zelo zahtevni nalogi: priprava upravljavskega načrta za park in novi zakon o TNP.
"Moje vodilo je, če storiš korak danes, si bližje cilju. S pripravo načrta in novega zakona ne smemo več odlašati. Najprej želim izboljšati povezanost z lokalno skupnostjo. Pomembno je, da pridemo do jasnih in čistih rešitev za novi zakon o TNP. Izkazalo se je, da ljudje, ki živijo v parku, park podpirajo, saj prinaša tudi dobre stvari. Krajani Stare Fužine želijo ostati v parku, vas Bača pa si vanj želi priti."
Prebivalci TNP vam pogosto očitajo slabo sodelovanje z njimi in pravijo, da park ne sme biti omejitev, ampak priložnost Ali bo v prihodnje razdalja med zavodom in prebivalci krajša?
"Če iščeš predvsem omejitve, težko napreduješ, če pa priložnosti, lahko na vsakem območju, ne le zavarovanem, najdeš priložnost zase. Trenta je v preteklosti tako priložnost že izrabila, enako velja za vas Čadrg. Zmotno je, če ljudje mislijo, da je uprava TNP konj, ki vleče voz, na katerem bi kot v rezervatu sedeli domačini, saj smo mi tisti, ki voz opremimo z znanjem in nasveti ljudem, kako bodo želeno dosegli."
Letos so nadzorniki parka in-špekcijam prijavili 14 nedovoljenih posegov v prostor, med katerimi je bilo največ počitniških hišic. Kako boste omejili take posege?
"V zavodu izvajamo nadzor nad črnimi gradnjami, na žalost pa v Sloveniji trenutno vlada stihijska poselitev. Menim, da nam trenutna zakonodaja daje dovolj možnosti za ukrepanje, težava pa je, da se ukrep, na primer rušenje, zle-pa ne zgodi. Inšpekcijske službe v Ljubljani nameravam vprašati, ali so zakoni tako slabi, da dopuščajo ignoranco, kajti potem potrebujemo nov zakon. Potrebna je doslednost, tolerance do črnih gradenj ne bi smelo biti."
Kaj boste v zavodu storili proti zaraščanju bohinjskih planin?
"Zaraščanje ni problem, ampak posledica tega, da kmetijstvo v Bohinju ni več zelo zanimiva dejavnost. Doslej smo planine vključevali v kmetijsko okoljske programe in planine so zdaj deležne izdatnih subvencij. Bohinjske planine dobijo letno okoli 150 milijonov tolarjev, zato ekonomski razlogi ne morejo biti razlog, da kmetje na planine ne ženejo."
Renata Škrjanc