Knjigo s tem naslovom so napisali člani Društva za raziskovanje jam Ljubljana in je tudi tu spodaj v e - povezavi. Tiskano različico knjige lahko kupite v času društvenih sestankov... Kamniški jamarji in...
Ovitek
Vsebina
Predgovor
Uvod
Nastanek jam
Jamarska tehnika
Dokumentiranje jam
Osnove uporabe topografskih kart za jamarje
Jamarstvo in varstvo jam
Nevarnosti v jami
Topografski znaki za risanje jamskih načrtov
Ne hodi v jame brez glave
Pojem krasa
Slovencem ni treba posebej razlagati, da so jame vezane na naravni pojav, ki mu pravimo kras, skupni izraz za nastajanje nadzemskih in podzemskih kraških oblik pa je zakrasevanje.
Kaj je tedaj kras?
O njem pravi Slovenska kraška terminologija (str. 13) takole: "Ozemlje, kjer vlada [...] podzemeljsko (kraško) pretakanje vode, učinkovito kemično raztapljanje kamnin in kjer so lahko razvite tudi značilne površinske in podzemeljske oblike. Beseda je predindoevropskega izvora in je bila do srede 19. stoletja samo pokrajinsko ime za regijo Kras med Tržaškim zalivom in Vipavsko dolino. l...] je postala v obliki karst mednarodni termin."
V preteklih stoletjih je tuje obiskovalce Krasa (pokrajine v zaledju Trsta, približno med Divačo, Komnom in Gorico) najbolj osupnila njegova popolna brezvodnost, in to kljub ne ravno majhnim padavinam. Ko so podobne pokrajine našli drugod, so jim zaradi sličnosti s Krasom rekli enako-kras (večinoma v potujčeni obliki karst, manj carso). Da bi ne prihajalo do zmede, pravimo pokrajini, ki je naravnemu pojavu dala ime, Matični kras.
Odkritja notranjih delov Postojnske jame (Čeč, 1818) in neznanskih količin kosti jamskega medveda v Križni jami (Cerar, 1838) pa gradnja Južne železnice in obsežna melioracijska dela na notranjskih in dolenjskih kraških poljih (Putik, Hrasky) so v devetnajstem stoletju razširila raziskovanje kraških pojavov tudi v notranjost. Številni ljubitelji in strokovnjaki so tu nabrali prvo sistematično znanje o krasu kot naravnem pojavu, zato se je tega ozemlja prijelo ime Klasični kras. Francoski geograf Andr Blanc ga je posrečeno opisal s "klasičnim trikotnikom", ki ima vrhove v Ljubljani, Gorici in na Reki. Težiščnica veže Ljubljano do Trsta, samo težišče pa je v Postojni. Znotraj klasičnega trikotnika najdemo skoraj vse značilne kraške pojave kar najlepše razvite. Poleg brezvodnega, vrtačastega in škrapljevitega površja so to nedvomno vode na kraških poljih. Le-te podzemeljsko dotekajo, tečejo krajši čas po površju in znova poniknejo. Šolski primer kraške reke-ponikalnice je seveda Ljubljanica.
Klasični in z njim Matični kras sta skupaj s krasom jugovzhodne Slovenije le del obsežnega kraškega ozemlja, ki se vzdolž vzhodne obale Jadranskega morja vleče od Italije prek Slovenije, Hrvaške, Hercegovine, Črne gore in Albanije v Grčijo. To je eno največjih sklenjenih kraških ozemelj na svetu sploh, imenujemo pa ga Dinarski kras (po hribovju Dinara v zaledju Splita).
V Sloveniji imamo še eno veliko sklenjeno kraško območje, Alpski kras. Obsega vse Julijske in Kamniške Alpe, v Karavankah pa ga je manj. Tu so zbrane naše najgloblje jame, med katerimi so nekatere tudi svetovne rekorderke. Končno ne pozabimo, da se v obliki posameznih krp, izoliranih sredi nekrasa, kras pojavlja tudi drugod po Sloveniji. Skupaj jim pravimo osameli kras, saj pa ima vsaka krpa svojo bolj ali manj izrazito individualnost.
Krasa je v svetu še precej, skupaj sestavlja kar 12% zemeljskega kopna. Največje kraško ozemlje sploh je v južni Kitajski in se nadaljuje še dalje v Indokino. Le malo manjše je kraško ozemlje porečja Ohia v ZDA, velikanska kraška ozemlja pa so še Nullarbor plain v Avstraliji, velik del Tibeta in kanadsko arktično otočje. V manjšem obsegu najdemo kras skoraj povsod po svetu, tako da so nekatere jamarske velesile države, kjer je krasa v primeri s Slovenijo zanemarljivo malo.
Geološke osnove
Jame in kras so del nežive narave planeta Zemlje, na katerem živimo,zato jih ne moremo razumeti ločeno od njega. Najprej bomo spregovorili o splošnih okoliščinah, potem pa prešli k podrobnostim...
E kataster jam
Kaninske jame na Google map