Med Grintovci: Že dolgo ni decembra Studenec pod Brano tako veselo žuborel. Da bližje ugledal bi zadnjo skrivnost v solncu si hodil gora in ko si se sklonil v najvišjo sladkost omahnil si v roke Boga.*
Čaščenje
Kamniško sedlo je po temeljitem očiščenju, ki ga je povzročil toplino prinašajoči veter z jugozahoda, dodobra očiščeno snega. Rjave trave in gola melišča pod Planjavo so kakor znamenje šele prihajajoče zime. Kot vedno priljubljen cilj, številnih svežega zraka željnih popotnikov, se izkaže kot dobra izbira za očiščenje misli. To so vsekakor potrebovali alpinisti in pripravniki, gostje in ogledniki, ki so preživeli noč pod streho planinskega doma.
Brana
To je lepa gora. Malo kruta, a lepa. Spoštovanje, ki ga izkažemo gori, je kot priprava na dejanje. Verjetno je prav, da začutimo željo po vzponu. A tej želji se je potrebno upreti, upirati dotlej, da se na to svoje početje pripravimo. Ne morem trditi, da se tega ne zavedam, a to je zagotovo, če vzamemo zadevo v množini. Nesreče, ki so se dogajale predvsem na tem severnem delu, pobočju, ki pada, so bile nesmiselne, če tega bodoči rodovi ne bodo znali upoštevati. Današnji gostje Brane so bili nedvomno dobro pripravljeni na vzpon in dejanje. Vsaj občutek je tak.
Blagoslovljena gora
Kakšnemu namenu je Mrzla gora blagoslovljena kot gora-grob, boste, če še ne veste, izvedeli enkrat poleti v drugem letu. Rob pred goro, ki je več ali manj tudi pozimi spihan, je na levem robu, kot da bi ga nekdo odkopal. V to v dolbino je položil desko, se usedel in zasanjal svoj pogled v Savinjske gore. Dejali, poimenovali bi ga lahko tudi Gregorinov rob. Saj, če slučajno plezate nanj, lahko zlezete nanj po skalnem in poraščenem robu. Stoletnico rojstva častilca Grintovcev bi bilo in bo vsekakor treba na nek način zabeležiti v nekaj širši krog.
Razmere nad Okrešljem pa se od prejšnje nedelje niso spremenile v tolikšni meri kot na sončni strani.
Studenec
Nedvomno nam gore skrivajo svojo notranjost bolj, kot si mislimo. Jamarji in jamarke, ki so drugače res fejst fantje in punce, se zavedajo, da skrivajo Grintovci še skorajda vse skrivnosti. Tale majhen studenček je Studenec pod Brano. On nam tega ne more razkriti. A bučanje, ki ga slišimo spuščajoč se v dolino, govori drugače. Prostrana jezera, globoke razpoke v globinah gora, skrivajo ogromne količine vode. Rekli bi, da je vse naokrog nas, pa je ne vidimo, dokler ne privre na dan in plan. V zmrzali hadnega dne pestri dan in razveseli oko. Odžeja žejne in nahrani pogled.
Boris Štupar
*