Večer, Prosti čas, Počitnice - Barbara Gavez Volčjak: … s certifikatom »prijazne družinam in okolju«
Turistični delavci v gorah iščejo kompromise med udobjem obiskovalcev in skrbjo za naravo, da bo pot v hribe privlačna tudi za prihodnje generacije.
Da smo Slovenci navdušeni hribolazci, smo v tej prilogi že pisali. Lepote naših gora pa v zadnjih letih vse bolj množično odkrivajo tudi tujci. Po ocenah oskrbnikov planinskih koč je v letu 2016 kar tri petine od 164 oskrbovanih koč izmerilo višji obisk od povprečja v zadnjih petih letih. Povečujeta se števili obiskovalcev in prenočitev, tudi število tujih turistov, to pa s seboj prinaša več prihodkov. Zlasti se je lani povečal obisk visokogorskih koč, saj je bilo v drugi polovici poletja obiskovalcem naklonjeno jasno in stabilno vreme. Delež tujcev se je v teh kočah glede na nekajletno povprečje povečal za približno 15 odstotkov, je razbrati iz poročila Planinske zveze Slovenije (PZS), ki zbira in analizira ocene oskrbnikov.
A po drugi strani večji obisk v gorah pomeni večjo obremenitev za okolje. Pri poslovanju planinskih koč je zato po besedah Mance Čujež iz PZS zmeraj treba iskati kompromise med udobjem, s katerim pritegnejo več obiskovalcev, in skrbjo za okolje. “Tuši, ogrevane sobe in velik izbor jedi povzročijo več odpadkov ter večjo količino odpadnih vod, porabo energije in potrebo po transportu,“ pojasnjuje Čuježeva. Po besedah predsednika PZS Bojana Rotovnika zveza po svojih močeh pomaga planinskim kočam pri urejanju čiščenja odpadnih voda ter aktivno sodeluje pri projektih trajnostne mobilnosti v gorskem okolju. Že dvajset let si tudi prizadevajo za razpršitev obiska po slovenskih gorah in v različnih letnih časih.
Zveza posveča veliko skrb tudi vzgoji mladih planincev, da se bodo še kot odrasli znali pravilno obnašati v gorah. Poleg tehničnega znanja pa je mladim treba privzgojiti tudi skrb za okolje in veselje do gibanja. Pri PZS te cilje uresničujejo z dvema projektoma: od leta 2012 podeljujejo certifikat okolju prijazna planinska koča, od leta 2013 še certifikat družinam prijazna planinska koča. Skupno ga je do sedaj prejelo 47 slovenskih koč, velja pa štiri leta.
Večina koč stoji v občutljivem okolju
Cilj projekta Okolju prijazna planinska koča je zagotavljati do okolja prijazno in energetsko učinkovito upravljanje koč. Certifikat si zagotovijo planinski domovi in koče, ki se zavežejo za skrbno in celostno ravnanje z občutljivim gorskim okoljem, v kakršnem stoji večina slovenskih koč. “Obiskovalcem pa certifikat sporoča, da si planinsko društvo posredno prek oskrbnika oziroma upravljavca prizadeva, da bi bili vplivi koče na neokrnjeno naravo okoli nje in širše čim manj moteči,” razlaga Manca Čujež.
S certifikatom Družinam prijazna planinska koča pa želijo v PZS po besedah Čuježeve privabiti na koče otroke in njihove starše ter poskrbeti, da se bodo dobro počutili in se radi vračali. Obisk gora z otroki je hkrati priložnost za varnejše uvajanje najmlajših v gorski svet, za odrasle pa za drugačno doživljanje gora. “Osebje družinam prijaznih planinskih koč se nenehno in kar najbolj trudi, da bi bilo bivanje na koči prijetno in nepozabno doživetje za najmlajše planince in njihove starše,” pojasnjuje Čuježeva.
Prilagoditve za otroke
Nekaj planinskih domov in koč je pridobilo že oba certifikata. Med njimi je denimo Tumova koča na Slavniku, ki jo upravlja OPD Koper. Predsednik tega društva Aldo Zubin pojasnjuje: “Ker je planinska koča moteč element v naravi, želimo ta vpliv minimalizirati, poskušamo imeti čim bolj odgovoren odnos do naravnega okolja, hkrati pa se trudimo, da se obiskovalci pri nas dobro počutijo, saj je Slavnik priljubljen med družinami. Želimo tudi poskrbeti, da se zabavajo otroci, ker se samo s hojo ne vedno.” Za kar najmanjši vpliv na okolje so na Slavniku zgradili čistilno napravo, posodobili notranjo inštalacijo in kuhinjo ter montirali plinohram, da se izognejo pogosti vožnji plinskih jeklenk iz doline. Uporabljajo do okolja prijazna čistila, varčne žarnice, na straniščih imajo senzorje. V skrbi za družine so uredili okolico koče - namestili nove mize in klopi - in notranjost, predvsem dnevni prostor, kjer je del namenjen otrokom. “Zanje smo uredili igralni kotiček in zabavne pripomočke v koči ter igrala zunaj, na voljo je prostor za previjanje, v sobah smo namestili peči, da lahko na toplem prenočijo tudi v mrzlem delu leta, prilagodili smo jedilnike in predvideli manjše porcije,” našteva Aldo Zubin. S podobnimi prilagoditvami se izkazujejo tudi v drugih kočah, ki so pridobile oba certifikata. Prepričani so, da bi se družine lahko odločile tudi za preživljanje počitnic v neokrnjeni naravi slovenskih gora.
Barbara Gavez Volčjak
Kriteriji za pridobitev certifikata
Za certifikat Družinam prijazna planinska koča je treba izpolniti naslednje predpostavke:
• pripravljenost osebja koče, da sprejme družine z najmlajšimi gosti z vso pozornostjo in razumevanjem za njihove specifične potrebe;
• otrokom prilagojena opremljenost koče (otroški stolčki, podstavki, varovala, otroški kotiček z igrali itd.) in prilagojene otroške porcije;
• lega koče, da omogoča družinam sorazmerno lahek dostop;
• primerno urejene planinske poti in parkirišča na izhodiščih;
• primerna okolica koče za nemoteno aktivnost otrok in družine;
• posebnosti v okolici koče, ki so zanimive tudi za otroke, ter po možnosti lastni program na koči za družine.