Dnevnik - Vanja Alič: Vršič še vedno čaka trajno rešitev
Ker je zaradi snega cesta skoraj pol leta neprevozna, v Bovcu vnovič razmišljajo o gradnji predora na višini 1000 metrov.
Regionalna cesta Kranjska Gora-Bovec je poleti ena najpomembnejših alpskih turističnih cest pri nas, v zimskem času pa je pogosto še vedno neprehodna ovira med Primorsko in Gorenjsko. Na 1611 metrov visokem gorskem prelazu Vršič namreč v zimah, bogatih s snegom, visokogorske razmere onemogočajo pluženje, dodatna nevarnost pa so snežni plazovi. Skoraj 250 prebivalcev iz Trente, Soče in Lepene je lahko tudi za šest mesecev povezanih s središčem države le čez prelaz Predel in Italijo oziroma čez Bovec in Idrijo.
"Cesta čez Vršič, ki naj bi bila prevozna vse leto, je za nas najkrajša povezava s sodobno cestno infrastrukturo v Kranjski gori in naprej proti Ljubljani. Prav tako nam skrajša pot do jeseniške bolnišnice, ki je za tukajšnje prebivalce veliko bliže kot bolnišnica v Šempetru pri Gorici. Celoletna odprtost bi bila dobrodošla tudi za razvoj turizma in ohranitev prebivalstva v demografsko ogroženem delu gornjega Posočja," pravi Trentar Marko Pretner, sicer tudi vodja informacijskega središča Triglavskega narodnega parka.
Zaradi podnebnih sprememb in posledično milejših zim je v zadnjih dveh desetletjih cesta čez Vršič sicer pogosto prevozna že pred prvomajskimi prazniki, vendar pa so letošnja, s snegom obilna zima in lanske težave s prevoznostjo Predela znova spomnile na zahteve prebivalcev zgornjega Posočja po trajni rešitvi.
Manjši poseg v prostor
Že več kot desetletje je prisotna ideja o gradnji predora ali galerij na vršiški cesti. V občini Bovec se zavzemajo za predor na višini 1000 metrov, s čimer bi se, kot pravijo, izognili območju, kjer so plazovi izpod Male Mojstrovke najbolj pogosti, zaradi močnih vetrov pa so na tem območju tudi največji zameti. "Predor, ki bi bil dolg 1120 metrov, bi bil obenem manjši poseg v prostor na območju Triglavskega narodnega parka, kot če bi gradili galerije. Vstop v predor bi bil v bližini Erjavčeve koče na gorenjski strani, med dvajseto in enaindvajseto serpentino, na primorski strani pa pri šestindvajseti serpentini. Povezava med Gorenjsko in Primorsko bi se tako skrajšala za okoli 600 metrov, časovno pa za 15 minut," meni o idejni zasnovi iz leta 2007 Ivan Černilogar iz oddelka za okolje in prostor na bovški občini. Gradnja predora je ocenjena na 20 milijonov evrov, s tem da ocena zajema le gradbena dela.
Galeriji in zaščitne mreže
Na Direkciji RS za ceste (DRSC), kjer poudarjajo, da je pri vzpostavitvi celoletne prevoznosti prelaza Vršič treba upoštevati ekonomske, okoljske, prometne in druge vidike, so povedali, da so v letih 2006 in 2007 izdelali idejna projekta rekonstrukcije ceste za celoletno prevoznost odsekov med Eriko in Vršičem, Vršičem in Trento ter Trento in Bovcem. Projekta obsegata posege na obstoječi cesti, in sicer zavarovanje z zaščitnimi mrežami, s stružnimi plotovi za zaščito pred snežnimi zameti, in gradnjo sistemov za nadzorovano proženje snežnih plazov.
Poleg tega projekt vključuje usposobitev prometa za enosmerni promet po obstoječem predoru na primorski strani ceste in gradnjo dveh galerij (dolžine 100 in 80 metrov) nad Erjavčevo kočo. Predračunska vrednost je ocenjena na 42 milijonov evrov. Ljubljanski urbanistični zavod je že leta 2005 izdelal študijo s tremi različicami predora: 2572, 681 in 682 metrov, vendar finančno študije niso ovrednotili. Na DRSC so še opozorili, da bo gradnja predora vsaj tri leta ekološki problem za Julijske Alpe, zato po njihovem mnenju zahteva tesno sodelovanje vseh, katerih glavna naloga je varovanje okolja.
Vanja Alič