Pred potovanjem se je treba podrobno seznaniti z morebitnim tveganjem in se ustrezno zaščititi – Infekcije še zdaleč niso edina nevarnost
Zdravstvena priprava popotnikov
Nevarnosti prehitrega vzpenjanja
Pred potovanjem se je treba podrobno seznaniti z morebitnim tveganjem in se ustrezno zaščititi – Infekcije še zdaleč niso edina nevarnost
»V zadnjih letih so postali številni kraji, ki so nekdaj veljali za eksotične, dostopni veliko ljudem, ne le tistim, ki si želijo predvsem pustolovščin. Seveda pa se turisti bojijo bolezni, za katerimi bi lahko zboleli v tujini. Potovalno-medicinski center jim pomaga, da se otresejo nepotrebnega strahu, a jih tudi opozori na morebitne resnične nevarnosti,« pravi dr. Ursula Hollenstein, docentka na dunajski medicinski fakulteti, sicer pa strokovnjakinja za interno in tropsko medicino ter medicino potovanja in potapljanja.
Z možem dr. Georgom Stühlingerjem, ki je prav tako specialist interne medicine, vodi potovalno-medicinski center traveldoc.at na Dunaju. Revija Konzument, ki skrbno spremlja kakovost izdelkov in storitev v Avstriji, je pred kratkim ugotovila, da je bil, kar zadeva zdravstveno pripravo potnikov, prav ta center najboljši v državi.
Večje in manjše tveganje
Na potovanjih imajo ljudje največ zdravstvenih težav zaradi avtomobilskih nesreč in nezgod pri športu, pogosto pa tudi zaradi bolezni srca in ožilja, zlasti če turisti prej niso vedeli, da jih imajo, pravi Ursula Hollenstein. »Tistim, ki nas obiščejo, najprej pojasnimo, da številne tropske bolezni, ki se jih bojijo, niso najhujša nevarnost, sploh pa se je mogoče pred njimi zaščititi. Za najpogostejše imamo učinkovita cepiva in druga sredstva. Naloga potovalno-medicinskega centra ni le cepiti potnike, temveč jih tudi seznaniti z vsemi najnujnejšimi podatki.«
Med tropskimi boleznimi je najpogostejša driska. Ponavadi mine v nekaj dneh in le redko postane kronična. »Treba je ugotoviti vzrok in jo nato ustrezno zdraviti. Še vedno je dokaj razširjena tudi malarija. Mnogi turisti zbolijo zato, ker se niso mogli ali niso hoteli zaščititi, ali pa zato, ker se niso zavedali nevarnosti. Take težave so popolnoma nepotrebne, saj poznamo številne načine, kako lahko preprečimo malarijo,« pravi dr. Ursula Hollenstein.
V številnih državah so nekatere bolezni pogoste, ljudje pa občasno zbolijo tudi za drugimi nevarnimi boleznimi, ki so sicer razmeroma redke. »O tem se pogovorimo, nazadnje pa se vsak, ki nas obišče, sam odloči, ali se bo cepil tudi proti njim,« pravi naša sogovornica in pristavi, da je danes, v času interneta in strokovnih informacijskih sistemov veliko laže ugotoviti, kje in katere bolezni pomenijo za turiste večjo nevarnost. Zelo pomembno je, da vemo, kadar se pojavijo na območjih, kjer jih prej niso poznali.
Višinski glavobol
Turisti ne zbolevajo le za infekcijskimi boleznimi. »Čedalje bolj razširjena je višinska bolezen,« pravi dr. Georg Stühlinger. »Vzrok ni zgolj v vse večjem številu alpinistov, tistih, ki se vzpenjajo na najvišje vrhove. V zadnjih letih so zelo priljubljeni pohodi v visoka gorovja in druge oblike višinskega turizma. Na višini nad 3500 metrov se ne bi smeli vzpenjati več kot 400 do 500 metrov na dan, a to pravilo le redkokdo upošteva.« Če je vzpenjanje počasnejše, turistični aranžmaji trajajo dlje časa. Konkurenca sili organizatorje v časovno krajše višinske ture, na katerih udeleženci običajno premagajo od 800 do 1000 metrov na dan. To za usposobljene alpiniste ni problem, huda težava pa je za vse tiste, ki niso vajeni hoje v gorah in neredko dobijo višinsko bolezen.
Na 6000 metrih nadmorske višine človeško telo dobi komaj polovico kisika kot sicer. Simptomi višinske bolezni so lahko dokaj blagi, lahko pa so tudi zelo hudi. »Najprej se pojavi glavobol, pozneje slabost, različne živčne motnje itd. Pri blažjih simptomih se je treba ustaviti in počakati na kraju, kjer ste jih začutili. Za te glavobole obstajajo učinkovita zdravila. Pri hujših simptomih, kot so kašljanje, težave z dihanjem, hropenje in halucinacije, ki lahko povzročijo smrtno nevaren pljučni ali možganski edem, pa se je treba nemudoma spustiti v dolino. Petsto ali tisoč metrov se je mogoče hitro spustiti in običajno je že to dovolj, da simptomi popustijo,« pravi Stühlinger. »Zadostuje že glavobol, da vam pokvari potovanje. Bolečine v glavi prav gotovo niso tisto, kar si želite, ko se odpravljate na pot. V našem centru ustvarimo take višinske razmere, v kakršnih se bodo turisti znašli na potovanju. Seveda vsakega najprej pozorno pregledamo in določimo začetno višino za treninga. Pozneje počasi zmanjšujemo količino kisika v zraku, ki ga vdihava. Trening traja navadno tri tedne, pet dni vsak dan po eno uro. Teh 60 minut je razdeljenih na intervale po pet minut: bodoči turist vdihuje pet minut zrak z normalno količino kisika, naslednjih pet minut pa zrak z zmanjšano količino kisika. Po takšni aklimatizaciji nevarnost višinske bolezni sicer ni popolnoma odpravljena, je pa vsekakor močno zmanjšana.«
Milan Ilić