Polet, Neprijetna resnica - Blaž Repe: Zakaj imajo hijene, tropski gozdovi, potočki in burja prednost pred prstjo? - V naših geografskih širinah in na naših trdih apnencih je za vsega pet centimetrov prsti potrebnih okoli tisoč let.
Večkrat slišim, da so besedila okoljskih tem ena sama jeremijada. Odraz nemoči nad trenutnim stanjem in objokovanje vsega, kar nas še čaka. Znotraj tega nas tiste, ki se ukvarjamo s prstmi, še posebej tare, da so kljub neizmerni pomembnosti prsti povsem zapostavljene. Ne dolgo tega sem poslušal predavanje, čemu tematike v povezavi s prstjo tako redko zaidejo v popularne medije, pa tudi na bolj k naravi usmerjene televizijske kanale in publikacije. Navedenih je bilo kar nekaj razlogov. Najprej dva povsem preprosta. Prvič, televizija želi ujeti objekte v gibanju in prsti so s tega vidika prav dolgočasno pri miru. Nobenih dramatičnih zapletov in boja za obstoj. Še lenivec je bolj zanimiv. Če pa prsti spravimo v gibanje, je to takoj druga pesem. Grozeči zemeljski plaz, začinjen s ščepcem nevarnosti ali celo človeške tragedije. To je novica! In drugič. V primerjavi z rastlinami in njihovimi mnogobarvnimi cvetovi prsti z rjavimi, črnimi in sivimi odtenki prav prosijo po neobjavi. In kot da to ni dovolj, slike profilov prsti so najpogosteje puste, neatraktivne in pogosto slabe, nas je okaral predavatelj.
So pa tudi še drugi razlogi. Prsti so očem nevidne in v najboljšem primeru je viden le njihov zgornji del, ko se nam lepi na čevlje ali umaže ravno opranega terenca. Angleško govoreči so šli tako daleč, da je sinonim za prst postala kar umazanija (dirt). Prsti tudi nimajo oprijemljive in konkretne oblike. Kje se začnejo in kje prenehajo? Nam prst kot naravno tridimenzionalno telo lahko vzbuja takšne občutke kot Michelangelov David? Ob vseh izpustih, odplakah, težkih kovinah in injekcijskih iglah današnji otroci sploh še vedo, kako prsti dišijo, kakšne so na otip ali celo kakšen okus imajo? Kaj vse smo v vrtcu stlačili v usta, pa ni bilo nikomur nič. Ampak svojim otrokom vseeno ne bom dovolil te vrste prehrane.
Zaradi vsega zgornjega sem se odločil, da bom skušal ta teden o prsteh napisati nekaj zanimivosti, bolj za rubriko »ste morda vedeli« oziroma »saj ni res, pa je«. Kot Američani temu pravijo, trivia:
Prsti so zunanja in zadnja od trdnih zemeljskih sfer, ki jo sestavljata bolj ali manj preperela matična podlaga in organsko gradivo. Če bi jo skušali predstaviti na globusu z ekvatorialnim premerom enega metra, tudi najdebelejše prsti ne bi presegle debeline desetinke mikrometra (bakterije so nekaj desetkrat večje).
Prsti oziroma posamezni horizonti lahko nastopajo v več kot tristo osnovnih barvnih odtenkih. Ti so poleg najpogostejših rjavih, črnih ali sivih lahko tudi rdeči, rumeni in beli ali celo zeleni in modri.
Procesi nastanka prsti so zelo različno dolgi. V naših geografskih širinah in na naših trdih apnencih je za vsega pet centimetrov prsti potrebnih okoli tisoč let. Na svežem vulkanskem gradivu nastanejo v nekaj letih.
V Evropi znanstveniki poznajo dobrih deset tisoč različnih tipov prsti. V Sloveniji poznamo petindvajset osnovnih tipov prsti, naši pedologi pa so opisali približno osemsto podtipov in varietet.
V procesu nastanka prsti nastajajo različne snovi, ki so značilne zgolj za prsti. Mednje štejemo tudi minerale glin ali krajše kar glino, ki nastane s popolno kemično preobrazbo matične podlage. Glina so delci, ki so po velikosti manjši od dveh tisočink milimetra, kar pomeni, da ima gram gline površino tudi več kot tisoč kvadratnih metrov. Po vsej površini delci gline vežejo rastlinska mineralna hranila, ki so jih nato sposobni znova in znova oddajati koreninam. Morebiti najbolj poznan glineni mineral je kaolinit. Je glavna surovina za keramiko, ki je verjetno eden prvih sintetičnih materialov, poznanih človeku.
Za konec si ne morem kaj, da ne bi še malo okaral naše rase. Humus je zgornji, temen, organski del prsti. Iz besede humus izhaja starolatinska beseda hemo, iz nje pa izpeljava homo, po kateri smo si nadeli ime – Homo sapiens. V mnogih mitologijah in verstvih (tudi krščanski) je človeška rasa nastala iz prsti (zemlje, gline), ki jo je po svoji podobi oblikovala božja roka in ji vdahnila življenje. Da pa smo ob vsem, kar počnemo danes, Homo sapiens prevedli kot umni človek, je pač ironija prve vrste. Mimogrede in brez komentarja poglejmo še, kaj SSKJ pravi o besedi human: »Tisti, ki kaže v odnosu do okolja pozitivne moralne lastnosti, človeški.«
Zgornje vrstice nakazujejo, da prsti skrivajo marsikaj in so lahko tudi zelo zanimive, le prav bi jih bilo treba predstaviti. Nekateri se že zavedajo, kako pomembne so prsti za človeštvo. Ugledni ameriški narodni muzej Smithsonian je letos pripravil obsežno razstavo o prsteh, Dig It! – skrivnosti prsti. Nemci pa že četrto leto zapored izbirajo prst leta. Letos so »laskavi« naslov osvojili kambisoli. Le koliko nas ve, kaj to sploh je? Nič eksotičnega. Po mednarodni razvrstitvi le najpogostejša skupina prsti v Sloveniji.