Opazili smo: Blog historia - Peter Mikša: Najstarejša slovenska revija, ki še izhaja, letos praznuje 115 let!
Samo alpski svet skupno zajema kar 42 odstotkov slovenskega ozemlja, nad 1500 metrov nadmorske višine pa se vzpenja 2,5 odstotka celotne površine Slovenije (Statistični letopis Slovenije, 2003: 38). Tako je povsem razumljivo, da so se gorski motivi trdno zasidrali v slovensko kulturo in nacionalno identiteto.
Posledično ima v slovenski družbi in kulturi posebno mesto tudi planinstvo, gorništvo in alpinizem, saj se te dejavnosti najbolj neposredno in intenzivno vežejo na gorski svet, na to v nacionalni ideologiji »sveto« območje slovenske zemlje. Planinstvu in gorništvu, zlasti pa alpinistiki kot njuni najbolj razviti obliki, se je zato v minulih desetletjih pripisovalo različne, a vedno dokaj pomembne naloge — v dobi tranzicije slovenske družbe so gore in alpinistični podvigi nenazadnje dobili vlogo enega izmed osrednjih nosilcev promocije Slovenije in slovenstva.
Velik pomen planinskih dejavnosti za slovenski narod pa ne izhaja samo iz neločljive povezanosti z gorskim svetom kot simbolom slovenske domovine, temveč tudi iz plodne, vsestranske dejavnosti ljubiteljev gora. Poleg planinsko-alpinističnega filma je planinstvo, če se omejimo le na področje umetnosti, dejavno poseglo tudi na področje fotografije, slikarstva in leposlovja.
Tu nastopi tudi Planinski vestnik (PV). Mesečnik, ki ga ves čas njegovega obstoja izdaja krovna slovenska planinska organizacija ustanovljena 1893 leta, najprej imenovana Slovensko planinsko društvo (SPD), po 2. sv. vojni preimenovana v Planinsko zvezo Slovenije (PZS), izhaja neprekinjeno že vse od leta 1895, s krajšimi premori v času obeh svetovnih vojn in je kot taka naša najstarejša kulturna revija!
Planinski vestnik se je v svoji prvi številki februarja 1895 predstavil javnosti z naslednjim programom: “Da slovensko planinsko društvo doseže svoj namen (izdajati, pospeševati in podpirati zanimljive planinaslovne spise in slike), sklenil je odbor ‘Sl. pl. dr.’ od leta 1985. počenši izdavati blagemu planinoslovstvu posvečen mesečnik, kateri bode objavljal zanimljiva predavanja in različne planinoslovne spise in slike”.
Vsebinsko je bil že od nekdaj zelo širok – seveda v mejah planinskih aktivnosti. V PV najdemo: informacije o najpomembnejših dogajanjih v planinstvu, od organizacijskih, društvenih in gospodarskih, pa do športnih, odpravarskih in drugih, znanstvene in poljubno znanstvene članke iz zgodovine planinstva, orografije, meteorologije, glaciologije, speleologije, toponmije in drugih ved, planinsko-alpinistične potopise, članke o naravi in varstvu narave, leposlovne prispevke, pesmi in slovstvene ocene.
Prvi urednik Planinskega vestnika je bil prof. Anton Mikuš, in sicer od februarja 1895 do septembra 1908 leta (14 letnikov). Naslednji urednik je bil dr. Josip Tominšek, ki je urejal Planinski vestnik do leta 1941 (26 letnikov). Nasledil ga je dr. Arnošt Brilej, ki je urejal Planinski vestnik od 1941 do 1949 leta (9 letnikov). Naslednji urednik je bil prof. Tine Orel, ki je uredil 30 letnikov Planinskega vestnika, in sicer od 1950 do 1979 leta. Sledil mu je prof. Marijan Krišelj, in sicer od 1980 do 1985 leta (6 letnikov). Šesti urednik je bil Milan Cilenšek (1986, 1 letnik), sedmi Marjan Raztresen (15 letnikov) in osmi Vladimir Habjan (8 letnikov).
Planinski vestnik je bil v vseh obdobjih ogledalo dela planinske organizacije, gorniške kulture, odraz splošnih razmer in duševnega doživljanja gora Slovencev.
Stoletno izhajanje, pri katerem so sodelovali najvidnejši kulturni delavci, stilisti, pisatelji in fotografi, je to področje naše kulture podredilo visokim standardom, tako da velja slovenska planinska publicistika s Planinskim vestnikom na čelu danes za eno najrazvitejših in tudi najbolj cenjenih v tako imenovanem alpinističnem svetu.
Peter Mikša