Delo, Delo in dom - Barbara Primc: Prvo vetrnico so na Kredarici postavili že leta 1954, ko je začela tu delovati meteorološka postaja. - Čisti vir energije
Veter so za poganjanje ladij s pridom izkoriščali že v starem Egiptu, v 12. stoletju so se z njegovo močjo vrteli mlini za mletje žita in črpanje vode, v zadnjih letih pa iz tega obnovljivega vira energije tudi pri nas pridobivamo električno energijo. Slovenija sicer ni najbolj vetrovna dežela, a kljub temu imamo nekaj območij z dovolj močnim in stalnim vetrom za pogon vetrnih turbin oziroma vetrnic. Za velike vetrne elektrarne in vetrna polja sta najprimernejši primorska in notranjskokraška regija, malo vetrno elektrarno, s katero zadovoljimo vsaj del potreb družinske hiše po električni energiji, pa lahko postavimo tudi v drugih delih Slovenije, predvsem v više ležečih krajih. dve vetrnici, ki proizvedeta vsaka 7000 kilovatnih ur električne energije na leto, stojita celo na najvišji slovenski planinski postojanki na Kredarici.
Koliko električne energije bo proizvedla vetrnica, je odvisno od vetrnega potenciala, torej od pogostosti, stalnosti in hitrosti vetra. Za njen zagon je potrebna minimalna hitrost vetra 3 do 5 mis, odvisno od tipa vetrnice. Najpomembnejše je, da je veter čim bolj stalen. Če je prešibek, se vetrnica ne vrti, če je premočan, se zaradi varnostnih razlogov ustavi. Moč vetrnice narašča s tretjo potenco hitrosti, kar pomeni, da če se hitrost vetra podvoji, je moč vetrnice osemkrat večja. Pred postavitvijo vetrne elektrarne je zato treba s posebnimi merilniki, anemometri, izmeriti hitrost in smer vetra v daljšem časovnem obdobju in na ustrezni višini. Vedeti je treba, da se njegova hitrost in moč z višino povečujeta - tik pri tleh je šibkejši kot deset ali več metrov više. Na podlagi pridobljenih podatkov lahko presodimo, koliko električne energije bo mogoče proizvesti.
Najprimernejše so lokacije s povprečno hitrostjo vetra nad 6 m/s, najbolj učinkovite pa so vetrnice pri hitrosti vetra od 15 do 25 m/s, pri hitrosti 25 m/s se zaradi varnosti navadno ustavijo.
V večjem delu Slovenije med letom piha s hitrostjo od 1 do 3 m/s, kar je razmeroma malo za postavitev vetrnic, a najsodobnejše se začnejo vrteti že pri vetru s hitrostjo 2 m/s. V višjih predelih dosegajo povprečne mesečne hitrosti vrednost od 3,5 do 7,5 m/s, kar je primerno za pridobivanje elektrike. Na Primorskem, kjer so razmere za to najugodnejše, že dalj časa opravljajo meritve vetra, saj na Volovji rebri, Selivcu, Vremščici in na Goliču načrtujejo postavitev vetrnih elektrarn.
NAJBOLJŠE RAZMERE V GORSKEM SVETU
Ker pri nas praktičnih izkušenj z vetrnicami, priključenimi na omrežje, še nimamo in torej ni ustreznih podatkov, kako vplivajo na okolje in koliko so takšne naložbe smiselne, je Elektro Primorska lani postavil tri vetrnice in jih priključil na omrežje. Manjši z močjo 2,5 kW naj bi proizvedli vsaka od tri do pet tisoč kilovatnih ur električne energije na leto, kar zadostuje za potrebe dveh do treh povprečnih gospodinjstev. Po sedem tisoč kilovatnih ur električne energije na leto pa proizvedeta vetrnici z močjo 6 kW na Kredarici. Ker stojita na 2515 metrih nadmorske višine, nista priključeni na omrežje, ampak z električno energijo oskrbujeta meteorološko postajo in Triglavski dom. Ob zmernem vetru s stalno smerjo delujeta z močjo 4 do 5 kW, tudi 8 kW, ampak to je bolj redko.
Prvo vetrnico z močjo 2,5 kW so zagnali avgusta leta 1998. Na slavnostnem odprtju se tri lopatice na Škotskem izdelane naprave niso premaknile niti za milimeter, saj v tistem trenutku na 2515 metrih, kjer skoraj ni dneva brez vetra in je povsem normalno, da dosežejo posamezni sunki tudi 200 kilometrov na uro, ni zapihala niti najrahlejša sapica. A se je vetrnica, ki lahko prenese tudi veter s hitrostjo 200 kilometrov na uro, toliko bolj izkazala pozneje. Kakor pravi Janko Rekar, ki že 41 let in pol opravlja službo na dobesedno najvišjem delovnem mestu pri nas - je namreč meteorološki opazovalec na meteorološki postaji -, je vetrnica takrat na vrhuncu planinske sezone Planinskemu domu dajala tretjino potrebne električne energije, preostanek pa so zagotovile sončne celice. »Triglavski dom je bil takrat največja sončna in vetrna elektrarna pri nas. Meteorološka postaja še vedno vso potrebno elektriko pridobiva iz teh dveh čistih, obnovljivih virov energije, ki se med seboj idealno dopolnjujeta. Kadar je lepo vreme, delujejo sončne celice, veter pa prevzame svojo vlogo v slabem vremenu in ponoči. Za potrebe planinskega doma, ki je velik porabnik energije, je občasno še vedno treba zagnati dizelski agregat za polnjenje akumulatorjev. «
V AKUMULATORJIH ZA TRI DNI ZALOG
Posebnost dveh šestkilovatnih trikrakih vetrnic, ki zdaj stojita na Kredarici, je v tem, da sta izdelani prav za ekstremne vremenske razmere, v dolini ne bi prišli v poštev. Nimata repa, lopatice so dolge 170 centimetrov, premer vetrnice je tako 340 centimetrov. »Medtem ko pri običajnih vetrnicah veter piha v lopatice s sprednje strani, se tu vanje ujame z zadnje. Nameščene so na posebnih vzmeteh, kar omogoča, da ne reagirajo na vsak veter in vsako spreminjanje njegove smeri, zato se tudi manj kvarijo,« razlaga Rekar, ki se zvetrnicami ljubiteljsko ukvarja že štirideset let.
Prva iz leta 1998 se je namreč kar precej kvarila, čeprav je proizvajalec takrat zagotavljal, da bo dobro prenašala ekstremne vremenske razmere na Kredarici, torej močan veter, težak sneg in trdo ivje. Rekar pravi, da so predstavniki proizvajalca šele potem, ko so si razmere ogledali v živo, vedeli, o čem so jim pri nas pravzaprav govorili, in so naredili močnejše lopatice, iz drugega materiala, tako da se niso več lomi le. »Veste, na tej višini in v teh vremenskih razmerah vsaka naprava deluje za 25 odstotkov slabše kot v dolini. Če nekaj deluje pri nas, bo zagotovo tudi v dolini, seveda pa bi bila postavitev takšne vetrnice v dolini z ekonomskega vidika nesmiselna," pravi sogovornik, ki je na Kredarici preživel že več kot sedem tisoč dni. Za potrebe povprečne enodružinske hiše sicer zadostuje vetrnica z močjo od 2 do 3 kW in s premerom lopatic 3,2 metra ob povprečni letni hitrosti vetra vsaj 5 m/s bi proizvedla približno 4200 kilovatnih ur električne energije na leto.
Električne energije, ki jo proizvajajo vetrnici in sončne celice na Kredarici, ne oddajajo v omrežje, ampak jo shranjujejo v posebne akumulatorje, zato so vgradili tudi ustrezno opremo za pretvorbo napetosti električnega toka. Kakor pravi Janko Rekar, imajo meteorologi na Kredarici akumulatorje za 1500 amperskih ur, planinsko društvo pa za 3500 amperskih ur, kar z drugimi besedami pomeni, da imajo v njih vedno na zalogi dovolj električne energije za tri dni.
PRVA SE JE VRTELA ŽE LETA 1954
Prvo vetrnico so na Kredarici postavili že leta 1954, ko je začela tu delovati meteorološka postaja. Janko Rekar, ki je tri leta zatem prvič prišel tja kot obiskovalec (zaposlil se je leta 1969), se spominja, da je imela 25 kilogramov težak dinamo, ki se je zaradi močnega vetra večkrat pokvaril, na popravilo pa ga je bilo seveda treba odnesti v dolino. Medtem ko se sodobne vetrnice ob premočnem vetru ustavijo same, je imela tista prva ročno zavoro, ki pa ni vedno delovala ...
Janko Rekar je bil eden glavnih pobudnikov izkoriščanja alternativnih virov energije v gorskem svetu pri nas, skupaj s sodelavci je na tem področju še vedno zelo dejaven, čeprav zadnja leta •malo manj. priznava. "Po letu 1985, ko je bila ekološka ozaveščenost povsod, še zlasti v Triglavskem narodnem parku, vedno bolj v ospredju, smo zelo veliko naredili na tem področju. Kar nekaj gorskih koč zdaj del potrebne elektrike pridobiva iz energije sonca, ponekod tudi vetra, Kredarica pa je nekaj korakov pred vsemi. Prepričan sem, da je izkoriščanje vetra za pridobivanje električne energije zlasti v gorskem svetu smiselno in upravičeno tako iz ekonomskega kot ekološkega zornega kota.«
ČISTI VIR ENERGIJE
Med razlogi, ki govorijo v prid postavitvi vetrnic, velja omeniti, da je veter obnovljiv in pravzaprav neskončen vir čiste energije, torej brez odpadkov ali nevarnih kemičnih snovi in toplogrednih plinov, postavitev je hitra, življenjska doba dolga (do 25 let), obratovalni in vzdrževalni stroški pa majhni. Nasprotniki vetrnih elektrarn predvsem opozarjajo, da vetrnice ogrožajo ptice (zaradi nevarnosti trkov z rotorji) in zmanjšujejo njihov življenjski prostor, s hrupom onesnažujejo okolje in kazijo krajino. Rekar pravi, da okoljevarstveniki niso nasprotovali postavitvi vetrnic na Kredarici. Z uporabo sončnih celic in vetrnic so namreč zmanjšali porabo dizelskega agregata na minimum, zmanjšalo se je število helikopterskih prevozov, od katerih so bili v preteklosti zelo odvisni, s tem pa je na 2515 metrih tudi precej manj hrupa. Vetrnici, zagotavlja sogovornik, nikoli ne presežeta 45 dB: "Študijo o vplivu vetrnic na okolje so pred postavitvijo naredili na Inštitutu Jožefa Stefana. Mirno lahko rečem, da veter, ki piha tu naokrog, povzroča več hrupa kot vetrnici. Morda ponoči slabše spijo planinci v depandansi v neposredni bližini vetrnic, ampak večjih pritožb doslej še ni bilo.«
Barbara Primc