Dnevnik, Gorništvo - Primož Knez: KRANJ. Konec tedna se s tradicionalnim dnevom planinskih doživetij, ki bo tokrat na Krvavcu, tudi uradno
... začenja visoka sezona gorništva in pohodništva, ko v naše hribe in gore pride največ ljudi, tudi takih, ki se nad tisoč metrov povzpnejo le enkrat ali dvakrat na leto.
Njim, pa seveda tudi bolj izkušenim, veljajo opozorila, navodila in prošnje Gorske reševalne zveze Slovenije in Planinske zveze Slovenije. V nekaj dneh bo odprta tudi večina planinskih koč, tudi tiste visoko v Julijcih. Planinska zveza redno osvežuje podatke o odprtih kočah na svojih spletnih straneh.
»Čeprav se sezona komaj začenja, smo morali letos posredovati že 94-krat, od tega v 77 reševalnih akcijah. Gorski reševalci smo opravili že več kot štiri tisoč ur dela, že 12 ljudi se je v hribih in gorah smrtno ponesrečilo. Od tega trije gorniki, večina preostalih pa je bila gozdarjev in drugih delavcev, nesreče pa so še vedno posledica odpravljanja škode po žledolomu,« je na hitro povzel predsednik GRZS Igor Potočnik.
Od prejšnjega konca tedna je na Brniku za reševanje v gorah tudi stalno pripravljena z gorskim reševalcem okrepljena enota nujne helikopterske medicinske pomoči. V juniju in septembru bo tako od petka do nedelje, julija in avgusta pa vsak dan. Že leta si gorski reševalci, člani ekip helikopterske nujne pomoči in,drugi prizadevajo, da bi tako dežurstvo potekalo vse dni v letu. S tem bi pridobili namreč ogromno zdaj izgubljenega časa, ko mora helikopter pred posredovanjem v nesreči pobrati nekje še gorskega reševalca.
»Mi smo že zdavnaj vse pripravili in smo na razpolago, a kaj ko naša birokracija na ministrstvu za zdravje ni naredila še ničesar,« je bil jasen Potočnik. Že prvi »dežurni« konec tedna je bil pester, v petek so s helikopterjem v zelo zahtevni akciji reševali dva težko poškodovana alpinista, reševalne akcije so bile tudi v soboto in nedeljo. »Glede na statistiko nas poleti čaka še sto takih reševanj,« je dejal vodja gorske enote policije Robert Kralj in opozoril na to, da se ljudje ne znajo prav obnašati ob nesreči, še manj pa, ko vidijo, da bo v njej posredoval helikopter. Na leto imajo gorski reševalci od 350 do 400 posredovanj, od tega več kot 170 s pomočjo helikopterja.
Razmere v gorah so te dni že zelo pomladanske oziroma poletne. Lani v tem času je bilo namreč povsod še ogromno snega, letos ga skorajda ni, a je zato lahko snežno presenečenje na planinskih poteh še toliko nevarnejše. »Brez derez in cepina tako v gore nikakor ne smete iti. Največ smrtnih primerov je zaradi zdrsov. Alfa in omega planinstva je pa tako in tako primerna obutev,« je povedal gorski reševalec Matjaž Šerkezi. Več navodil o pripravi pred odhodom v hribe in o ravnanju ob nesrečah lahko preberete na spletnih straneh PZS in GRSZ, kratke povzetke pa tudi v okvirjih ob besedilu.
Kako ravnati ob nesreči v gorah
• Obvezno kličite telefonsko številko 112.
• Poškodovanega ne pustite samega, če znate, mu ponudite prvo pomoč.
• Ko opazite helikopter, mu lahko dajete le pravilne znake: odročeni roki v obliki črke Y za znak, da je tu potrebna pomoč (yes), in ena roka gor, druga dol za znak, naj helikopter odpelje drugam (no).
• Radovedno opazovanje ob helikopterskem reševanju je prepovedano in nevarno.
• Piš vetra je zelo močan, nevarno je krušenje kamenja in odnašanje opreme, zato jo primerno zaščitite (počepnite, uležite se nanjo).
• Pri nas je helikoptersko reševanje brezplačno, v tujini ni povsod tako; poskrbite že vnaprej za ustrezno zavarovanje.
Kako se pripraviti na gorsko turo
• Ne hodite v gore po navdihu, kot bi šli na Šmarno goro.
• Pripravite se, kot da bi šli na daljšo pot z avtom, recimo na morje.
• Preglejte vremensko napoved, opozorila, preverite odprtost koč, urejenost poti in njihovo zahtevnost.
• V nahrbtniku je obvezna oprema alufolija ali črna vreča za smeti (za primer obvarovanja pred podhladitvijo), prva pomoč, čelna svetilka, mobilni telefon s polno baterijo, beležka in navaden svinčnik, sveča in vžigalice v vrečki, energijska ploščica, topla oblačila (tudi če je v dolini 40 stopinj).
• Nikakor brez visokih pohodnih čevljev.
Primož Knez