Franci Savenc 02.03.2019 06:29 745 0

Norveška - 2

Snežak/Trenutne razmere - Bogdan Jamšek: ... Lyngsalpene
petek 15. - ponedeljek 25. marca 2019

Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 1 m

Konec 5. dne smo se preselili v Lyngsalpene.
Nobena stvar ni za zmeraj in obdobje lepega ter hladnega vremena (najmanj je bilo -17, v dolini seveda) se je zaključilo. Pričakale so nas jutranje temperature na lediščem.
Prišla je močna fronta, ki je nedaleč stran prav tiste dni skoraj spravila pod vodo oziroma na čeri neko superkrižarko.
Vseeno smo se še kar ujeli z napovedanimi periodami nedifuzne svetlobe in jo izkoristili za dva lepa hriba v bližini našega bivališča: Middagstinden (1072 m) in Rassevarri (1166 m).
Prvi je od daleč izgledal precej impozanten, ko pa smo se zakadili vanj, smo kmalu ugotovili, da smo cepine in dereze s seboj vlačili le za estetiko, občutek varnosti in da nahrbtnik ni bil preveč prazen. No ja, srenači so bili pa le dobrodošli.
Stopnjo nevarnosti plazov so v teh krajih najprej določili na dvojko, potem pa spet dvignili na trojko, ker je veter ob sneženju ponekod naredil kar »solidno« kložo. In tako smo ta strme flanke spet pustili za kdaj drugič.
En dan smo zaradi močnega sneženja celo zganjali turizem, zadnji dan pa smo v slabem vremenu bolj iz trme in »poze« kot pa zaradi razmer opravili še eno turo na sedlo (ok. 860 m) pod Rasmunstinden-nom (1224 m). Ta ture je sicer pokazala zelo dober potencial.
Smučarija navzdol pa bila za oba hriba dokaj podobna: precej trda, vendar ne ledena »streha«, v zavetrnih flankah pa so bile razne kombinacije med svežim napihancem in napihanim pomrznjencem. Če smo ujeli pravo svetlobo, je bila »matrnga« znosna, sem in tja je celo prešla v krajši ali daljši »juhuhu«. Kaj dosti več kot kakšen ducat zaporednih zavojev na enaki podlagi pa skoraj ni bilo možno narediti.
Ampak, kdor zna, zna in tako se naredi mojster. Za takšne »pejsaže« je pač treba vložiti kakšno kalorijo več energije v mišice.
V celoti smo z »ekspedicijo« zelo zadovoljni, le cel dan potovanja (gor 24, nazaj pa 16 ur) je za starčke z ne preveč prožnimi hrbti že nekoliko mučno opravilo.