Delo, 09.11.04 - Tomaž Jakofčič: Po dolgih letih, vse od leta 2000, je slovenskih alpinistom ponovno uspelo preplezati prvenstveno smer do vrha gore višje od 7000 m. Blagus, Krmelj in Samec v treh dneh na vrh Nangpai Gosuma (7351 m)
šport
Alpinizem: nov uspeh slovenskega alpinizma
Na Nangpai Gosum prvič z juga
Nekaj dni nazaj je z delom zaključila ter se vrnila v Slovenijo, naša zadnja himalajska alpinistična odprava. Zadnja, a zelo uspešna. Po dolgih letih, vse od leta 2000, je slovenskih alpinistom ponovno uspelo preplezati prvenstveno smer do vrha gore višje od 7000 metrov. Uroš Samec (Slovenska policija, BTC, KRKA), Samo Krmelj (Magneti) in Rok Blagus, vsi člani AO Ljubljana - Matica, so po treh dneh in dvajsetih urah efektivnega plezanja, 24. oktobra 2004 stopili na vrh Nangpai Gosuma (7351 m) po novi, Slovenski smeri (VI, 5, M, 1550 m).
Nov podvig naših alpinistov - Nangpai Gosum (7351 m) z vrisano smerjo vzpona. Foto: Rok Blagus
Nangpai Gosum leži v himalajski verigi, na meji med Nepalom in Tibetom v neposredni bližini Čo Oja, šeste najvišje gore sveta. Vrhovi te gorske skupine še niso bili preplezani z južne (nepalske) strani. Prvi vzpon so opravili Japonci leta 1986 na glavni vrh Nangpai Gosum , ki ga imenujejo tudi Pasang Lamu po SZ grebenu.
Južne stene Nangpai Gosuma so bile do sedaj slabo raziskane. Leta 1996 leti je južni raz padel v oči dvema francoskima vodnikoma, ki pa sta se zaradi svojih strank končno raje odločila za SZ greben. Pred dvema letom sta bila tam tudi dva Američana, ki se zaradi pripetljaja s tibetanskimi begunci in kitajskimi vojaki nista niti podala v steno.
Vodja odprave Urban Golob in člani Uroš Samec, Urban Ažman, Tadej Golob, Samo Krmelj, Rok Blagus, zdravnik dr. Žare Guzej ter spremljevalec Marjan Žiberna so na pot odšli 23. septembra in po zapletih z notranjimi letalskimi prevozi, v bazni tabor prišli v začetku oktobra. Po postavitvi pomožne baze pod južno steno Nangpai Gosuma so pričeli z aklimatizacijo. Zaradi zelo omejenih možnosti za ugodno višinsko aklimatizacijo, so se odločili, da se bodo to storili kar v steni. Urban Golob je moral zaradi zdravstvenih težav odpravo kmalu zapustiti, zaradi težav z zdravjem pa je cilj spremenil tudi Urban Ažman, ki se mu je pridružil kasneje še Tadej Golob. 17.10. sta opravila prvi vzpon na Dzasampatse (6.295 m). S sedla na višini 5650 m sta v odličnih razmerah preplezala smer Mali princ in jo ocenila s V+, M5 ali TD+, višina smeri pa je bila 650 metrov. Ostali so v tem času v steni N. Gosuma dosegli višino 6400 m, tam bivakirali, naslednji dan sestopili v bazni tabor, gori pa pustili šotor ter nekaj opreme.
Po nekaj dnevih počitka so Blagus, Krmelj in Samec ponovno vstopili v steno. Do poznega popoldneva so priplezali do grebena na višini 6650 m in tam postavili šotor. Naslednji dan so raziskali možnosti za nadaljnji vzpon in počivali. 24. oktobra so iz šotora krenili ob 1.30 ponoči in ob 9. uri stali na vrhu 7351 metrov visokega Nanpai Gosuma. Še isti, dan jim je uspelo sestopiti nazaj do šotora pomožne baze. Naslednji dan so se vrnili v bazni tabor. Vsi so dobili nekaj omrzlin na nogah, najhuje Uroš Samec, ki se trenutno zdravi v Ljubljani. Vzpon pomeni velik uspeh za slovenski alpinizem. V minulem desetletju so bili podobni in tudi težji vzponi tako rekoč vsakoletna praksa zadnjih nekaj let pa je vladalo zatišje. Posebej med mlajšo generacijo je pogosto prisotno precenjevanje in izbiranje pretežkih ciljev. Prav omenjeni trije alpinisti pa so dokaz pravilnega in postopnega dela. Od zimskih vzponov v Alpah preko lažjih vzponov na kadrovskih himalajskih odpravah, do »velikega« alpinizma; prvenstvene smeri v visoki Himalaji. Po letošnjem množičnem obisku visokih gora Azije, se je sicer ob mnogih manj uspešnih odpravah vseeno izluščilo nekaj vzponov in alpinistov, ki kažejo pravo testo in na katere bo potrebno računati tudi v prihodnje.
Tomaž Jakofčič