Mojca Luštrek: Kaže, da so ne le planinci, ampak tudi novinarji, ki poročajo o tej tematiki, od sile: sedma sila se ni ustrašila ne dežja ne težav s parkiranjem (ali pa je zgledne planince posnemala ekološko in prišla peš ali z javnim prevozom) in je danes tako napolnila sejno sobo na Dvoržakovi 9, da je bila kar gneča.
Predsednik založniškega odbora Božidar Lavrič je potožil, da je bila založba letos pred "zoprno dilemo", saj planinska Slovenija obhaja 150-letnico rojstva kar dveh velikanov alpinizma: Juliusa Kugyja in Henrika Tume. Odločila se je najprej za Kugyja (nekoliko tudi zaradi njegovega evropejstva, ko že ravno "poveljujemo" Evropi), in sicer za faksimile knjige Iz mojega življenja v gorah (231 strani) iz leta 1937; tedaj je odlična slovenska alpinistka Mira Marko Debelak (letos mineva 60 let od njene smrti – mogoče še en razlog za izbiro) za Planinsko matico s Kugyjevim dovoljenjem prevedla le tisti del knjige Aus dem Leben eines Bergsteigers, ki popisuje njegove podvige in doživetja v Julijskih Alpah (šele 31 let pozneje je izšlo v slovenščini popolno delo v prevodu Lilijane in Franceta Avčina Iz življenja gornika). Zanimivo je, da jo je za edino primerno prevajalko priporočil prav letošnji Kugyjev »tekmec« Tuma. Tokratno izdajo spremlja priloga Pisma (37 strani) s korespondenco med Kugyjem in prevajalkino družino (s faksimili ter z nemškimi transkripcijami in prevodi v slovenščino – za to dvoje je poskrbel Boris Golec); njen mož Edo Deržaj je knjigo opremil, njun sin Matjaž – tudi on se je udeležil novinarske konference – pa je prijazno dal pisma na voljo založbi. V prilogi so še spremna beseda urednika izdaje Andreja Mašere, ki jo je podrobneje predstavil (preberite tudi njegov uvodnik v junijskem Planinskem vestniku, posvečenem slavljencema), Avčinov članek o odkritju spomenika Kugyju iz Planinskega vestnika 9/53, Kugyjevo rodoslovno drevo in Tumovo pismo, v katerem Debelakovo spodbuja k prevodu. Mislim, da "zoprna dilema" ni tako huda reč in si jo je čisto odveč gnati k srcu; veseli bodimo, da se toliko odličnih ljudi in njihovih dosežkov poteguje za našo pozornost in naklonjenost – se bodo že zvrstili.
Drugo novost Planinske založbe, Planinske obhodnice in pohodi (268 strani), pa sta predstavila avtor Nikóla Guid in urednik Anton Tomše, ki načeluje komisiji za planinske poti pri PZS. Knjiga ima podnaslov Opredelitev in pregled, torej ne pričakujmo vodnika, je poudaril avtor. Posvetil jo je pokojnemu Božu Jordanu, svojemu planinskemu učitelju in vzorniku. Slovenci smo posebneži na več kot enem področju in med njimi je gotovo silno navdušenje za obhodnice in pohode. V knjigi je poleg opredelitev pojmov obhodnica, planinski pohod in planinska akcija (trajna in časovno omejena) predstavljenih 73 obhodnic v okviru PZS in 16 zunaj nje, 17 akcij, podobnih obhodnicam, 131 pohodov v okviru PZS in 98 zunaj nje ter 3 pohodi slovenskih društev v zamejstvu. O tem, ali je zamejstvo še primeren izraz, tu ne bom, omeniti pa moram kratko razpravo o vprašanju, ali je izraz obhodnica namesto transverzale kot skupni izraz za vezne, krožne in točkovne poti primeren. Ugotovitve niso bile ne posebno poglobljene ne obvezujoče, a že dejstvo, da je tako predstavnik založbe kot urednik knjige čutil potrebo, da obhodnico razloži (»prevede«) s transverzalo, je zgovorno. Ob zanimivi pripombi, da so podeželska društva dosti bolj »domiselna« in dejavna – napravijo in vzdržujejo več vsakovrstnih poti in pripravljajo več pohodov – kot mestna (posebej je bilo omenjeno ljubljansko), sem lokalpatriotsko poiskala v stvarnem kazalu Komendsko planinsko pot. Na tem primeru sem si tudi ogledala, kako je posamezen razdelek sestavljen: kdo in kdaj je pot/pohod ustanovil, kolikšna je dolžina in kje teče (omenjene so tudi nekatere zanimivosti, težavnost ...) ter kaj udeleženec dobi na koncu (značko, priznanje, plaketo ...; taka otipljiva »nagrada« je bila tudi sodilo za uvrstitev v knjigo), morebitni dnevnik, zemljevid in še kaj. Take knjige seveda »podlegajo« spreminjanju podatkov: PD Komenda mu je že takoj ob izidu (spremenil se je naslov, ker se je društvo preselilo v novi planinski dom). »Pomagajmo drug drugemu,« vabi avtor, ki se tega zaveda, in upajmo, da bo naletel na dojemljive bralce. Poleg stvarnega kazala bo bralcem prišel prav tudi seznam prispevkov v Planinskem vestniku, v katerih je pisalo o obhodnicah in pohodih, obravnavanih v knjigi.
Kugy je izšel v 600 izvodih brez kakršnekoli pomoči, Obhodnice pa v 1000 izvodih s podporo Fundacije za šport. Ustvarjalce in založbo je pohvalil in se jim zahvalil predsednik PZS Franci Ekar.
Mojca Luštrek
PZS.si: 12.06.2008 - Predstavitev faksimile knjige Iz mojega življenja v gorah
V prostorih PZS je bila danes novinarska konferenca, na kateri smo predstavili faksimile knjige Iz mojega življenja v gorah v prevodu Mire Marko Debelakove.
Knjiga je bila izdana leta 1937, dodali pa smo ji prvič objavljeno pisno korespondenco med dr. Henrikom Tumo, dr. Juliusom Kugyjem in družino Debelak – Deržaj. Korespondenco je odstopil njun sin Matjaž Deržaj. Objavljeni so tudi podatki o slovenskem izvoru Kugyjeve matere Julije Vesel. Gre za hči znanega slovenskega pesnika Jovana Vesela – Koseskega.
Nadalje je bila predstavljena knjiga Planinske obhodnice in pohodi, avtorja Nikóla Guida. V njej so opisane vse obhodnice v Sloveniji, za katere pohodnik dobi priznanje. Sledi kratek opis 213 pohodov, na katerih udeleženec prejme priznanje ali spominček. Delo vsebuje tudi fotografije vseh značk in medalj.