Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Novost v markiranju planinskih poti

Matijaž Gostečnik: belo barvo v piki na sredini bo zamenjala sevna folija, ki ima to lastnost, da ponoči seva čez dan akumulirano svetlobo. Rdeči kolobar, pa...

Novost v markiranju planinskih poti


Spoštovani planinci!
Večkrat se je že zgodilo, da sem sredi noči iskal izgubljene planince, ki v temi in včasih še v gosti megli za povrh, niso našli do Koče pod Kremžarjevim vrhom kjer sem oskrbnik. Že od nekdaj potem poslušam izjave kot: »Zašel sem, ker nisem videl markacij, poti so slabo označene, itd...«
Markacije v temi pač niso vidne, tudi če imamo s sabo lučko, je nekaj metrov stran vse črno belo.

Tako se mi je pred časom »posvetilo«! Rodila se je ideja o drugačnem načinu markiranja planinskih in gorskih poti, ki sem jo uradno prijavil na Urad RS za intelektualno lastnino in evropski patentni urad.

Knafelčeva markacija je v svetu edinstven primer, nikjer drugje poti niso lepše označene. Zato mora oblika tudi v prihodnosti ostati enaka, vendar v novi, sodobnejši podobi. Gre predvsem za zamenjavo materialov – belo barvo v piki na sredini bo zamenjala sevna folija, ki ima to lastnost, da ponoči seva čez dan akumulirano svetlobo. Rdeči kolobar, prav tako iz folije pa ima po novem to lastnost, da ob osvetlitvi z lučko odseva rdečo svetlobo. Govorimo torej o novosti, o »sevno odsevni markaciji«. Tudi vse ostale obstoječe oznake planinski poti, kot so na primer kažipoti, bodo po novem opremljene s sevno odsevnimi trakovi.

V bližnji okolici Koče pod Kremžarjevim vrhom sem take markacije in ostale oznake že namestil (glej fotografije) in z opazovanjem ugotavljam:
- vidljivost tudi podnevi je boljša,
- v megli, dežju, snegu, je opaznost bistveno boljša,
- najmanj tri do štiri ure sevna pika (luminiscenčno fluorescenčna) seva svetlobo,
- ob iskanju markacije z lučko že na daljavo dobimo odsev,
- markiranje poti je lahko redkejše (manj pogoste markacije),
- montaža je enostavna in ekološko neoporečna (s sponkačem na drevo ali s silikonom na skalo).

V gorskem svetu je potrebno poleg okolje varstva spoštovati tudi tradicijo.
V zadnjih letih spremljamo hiter razvoj osebne planinske opreme. Klasično bombažno srajco in pumparice so zamenjali lažji, boljši materiali. Čas je, da tudi na področju označevanja planinskih in gorskih poti naredimo korak naprej.

Zanima me vaše mnenje, vabljeni tudi na ogled.

Matijaž Gostečnik, 041 668 207

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
novosti v2

10 komentarjev na članku "Novost v markiranju planinskih poti"

Iztok Snoj,

Stvar je vredna razmisleka! O tem sem (na nekem lokalnem radiu ob poročanju s četrtkovega izleta) premišljeval tudi na glas. Če ponovno naglas razmislim o vsem skupaj, se mi ideja ne zdi več tako posrečena. V kolikor pa se že uporabljajo posebni materiali - a ne bi bilo smiselno dodati v barvo še radioaktivno snov? Potem bi markacije lahko iskali tudi z Geigerjevimi števci...


Igor Pavlič,

Spoštovani g. Gostečnik!

Iz vsega srca vam čestitam za vaš izum /"inovacijo"/, sam predlagam in bom tudi vložil predlog na Patentni urad oz. Urad za intelektualno lastnino RS, namreč spremembo kompletne Knafeljčeve markacije, v smislu posodobitve, "updatinga". Ne razumem, zakaj bi rdeci kolobar ostal v akrilu in ne bi fluoresciral v lepih in jasnih noceh, vsi vemo, da so baterijski vlozki eno samo onesnazevanje.

Cel "paket" posodobljene Knafeljčeve markacije pomenil zgled za vso gorsko Evrope, če ne še širše. Z razvojem materialov in premazov bo morda najbolje, da se bomo pred pohodi tudi sami premazali s kaksno barvo in tako postali mnogo bolj vidni v primeru nesrece. Kdor bo vesten, bo ob priliki placila clanarine verjetno delezen znatnega popusta za zavarovalno premijo

resevanja.

Se en prispevek k nasi blaznosti, morda bi bilo najbolje, da bi promet v hribih urejala kar DARS in Premetna policija, za na Triglav bi za zacetek postavili semaforje, seveda bi elektricno energijo pridobivali iz celic.

Sam bom poskusno namestil en semafor na stiku poti s Planike in Kredarice, z video kamero, glede na frekvenco bo preklope na zeleno in rdeco luc lahko "vrsil" eden od gospodarjev spodnjih koc sali celo dezurni GRS. Ce se bo stvar obnesla, bom prijavil celostno ureditev in kompleksejso resitev.

Pavle


Igor Zlodej,

G. Matijaž Gostečnik je zapisal: "Zanima me vaše mnenje..." Moram kar takoj povedati, da mi zamisel ni všeč in verjetno strokovno tudi ni sprejemljiva.

V Priročniku za markaciste, ki je hkrati učbenik za usposabljanje markacistov PZS piše: "Knafelčeva markacija je likovno izčiščen in popoln znak, ki je obenem izviren, udomačen, fuknkcionalen, enostaven, opazen in razpoznaven. Tekom desetletij je postala Knafelčeva markacija nekak simbol slovenskega alpskega prostora....". Torej znak je opazen, seveda ob normalni dnevni svetlobi in če ni preveč obledel. Saj velika večina planincev in gornikov v gore hodi podnevi, kajne! Če je pot do koče pod Kremžarjev vrh bolj aktualna in obljudena v nočnem času ne vem. Nadalje moti me trdilna oblika opisovanja in sicer: "bo zamenjala sevna folija, bodo po novem opremljene s sevno odsevnimi trakovi". Ne vem če res bodo! In kar tako nekaj trditi je neumestno. Sevno odsevna markacija kot jo imenuje avtor bi bila v naravnem okolju preveč moteča in kot taka tujek, kot je tujek tudi sedanja, ampak tako pač je in zakaj bi stanje še poslabševali. Danes je največji onesnaževalec gorskega prostora in življenskega prostora nasploh, hrup, svetloba in razna odsevna telesa. Vsaj ponoči naj bi imel tudi gorski in planinski prostor mir, taka odsevna telesa, ki bi odsevala verjetno tudi od Lune, ne samo od svetilke, bi bila zelo moteča za živali. Če je planinska pot uhojena seveda ni nobene bojazni, da bi trezen planinec zašel. Kot sem razbral iz opisa in fotografij in če malo kirikiram, je sedaj pot do koče označena nekako tako, kot letališka pristajalno-vzletna steza. Avtor trdi, da bi lahko bile take markacije redkejše, s čemer se ne strinjam, saj so tudi tukaj določena pravila glede terena in vodljivosti poti. Lahko, da je montaža enostavna, vsekakor pa ni ekološko sprejemljiva. Kot vemo se smerne table na drevesa namešča z vijaki na ključ, nikakor pa se ne zabija z žeblji kar sponkanje na nek način je. Še raje vidim, da na živa drevesa ne bi nič nameščali. Silikon, ki je predviden za nameščanje na skalo pa tudi ni naraven element in kot tak seveda ni sprejemljiv. Vse skupaj pa tudi ni zanesljivo, saj se bi take markacije dalo s strani nepridipravov zlahka odstraniti.

Seveda je treba s časom naprej, ampak ne na tak način. Sam uporabljam bolj kakovostne barve, ki sem jih sponzorsko dobil v Cap Colorju. Naj še napišem, da sem odgovoren za okoli 150 km planinskih poti, pretežno v visokogorju zahodnih Julijskih Alp. Če je katera slabo označena, poškodovana in zaraščena me prosim obvestite na PD Bovec.

Seveda pričakujem tudi mnenje naših cenjenih in požrtvovalnih markacistov. Lep pozdrav!


Filip Vidmar,

Citiram iz "NAVODIL", ki jih je citiral g. Ovčak:

"Velikokrat se lahko namesto pribijanja tabel smerokaze ali oznako poti ... "

Konkretna navodila so seveda splošna in ne tehnična, zato je razumljivo, da vsebujejo tudi tehnično napako. Če že moramo tablo namestiti na drevo, jo privijemo in nikakor ne PRIBIJEMO. Uporabimo pocinkane vijake, ki ne zarjavijo tako hitro, z glavico na ključ (najverjetneje št. 10), primernih dimenzij.

Postavljalec tabel je odgovoren tudi za njihovo vzdrževanje, zato bo najmanj enkrat letno obhodil traso in vijake ustrezno odvil. Drevo namreč rase, se debeli. Če tega ne naredimo, ali pa če tablo kar pribijemo z žeblji, bomo imeli v nekaj letih poškodovano drevo in uničeno tablo. Ni težko najti take primere po sredogorju. Za povrh pa zna čez precej let preklinjati še tisti, ki bo drevo iz katerega koli razloga požagal in bo med razžagovanjem "nabrusil" verigo motorne žage ob skrite žeblje.

Dodam še eno moje skromno mnenje: množica raznih napisov "Ohranimo naravo", "Varujmo gorsko cvetje" itd. itd. je prav tako onesnaževanje narave, če so ti napisi samostojno nameščeni oz. razmetani ob planinskih poteh (po možnosti PRIBITI na drevje), če torej niso v sklopu smerokazov ali nameščeni na obstoječe objekte.


Bojan Turšič,

... in morda bi kasneje na vsako "sevalno" markacijo dali še "svetlečo" številko, da bi izgubljeni, ko bodo klicali GRS, povedali le to številko in bi jih nato GRS mimogrede našla....

Malo morgen!

Markacije naj ostanejo takšne kot so. Novih ne potrebujemo, stare pa naj se vzdržujejo kot doslej (le ponekod bi lahko bile nekaj manjše...)

Pa srečno!


Marjan Kobav,

Markacije naj ostanejo take kot so. Že tako pomenijo na nek način onesnaževanje, vendar so potrebne.

Lep pozdrav


Gašper Benedik,

Table naj se ne pritrjujejo na drevesa, ker so le ta živa bitja. Naj se raje pritrdijo na kovinske ali lesene drogove. Ja če jih bodo pritrdili na lesene drogove in če bodo še table lesene, a potem pa dreves kot živih bitij ne bomo prizadeli? Nekaj jih pač posekamo, pa imamo lepe in lične lesene drogove s tablami. Saj so pujski tudi fletni, pa vseeno velika večina rada je pečenko. Še prej jih pa nekdo zakolje. Pritrjene so na drevesa, ker je to najbolj praktično. In tudi po svoje veliko bolj estetsko, kot če bi bile na kovinskih drogovih. Mogoče bi jih pa dali na drogove iz ogljikovih vlaken? Tiste odsevne in s patentom zavarovane markacije so pa res bizarne. Zraven markacije pa na sliki tako široka in uhojena pot, da bi se z nobel Audijem skoraj lahko po njej peljal.


Miha Franko,

G. Gostečnik,

Tisti, ki se ima namen zgubiti ponoči v hribih, ga tudi vaše "lučke" ne bojo rešile!

Oni drugi, ki pa se za na pot pripravi, pa bi verjetno raje videl da teh svetlečih predmetov ne bi bilo.

Verjamem, da majo ljudje poln kufer tega "ringl-špila" in upam da se bodo vašemu pod Kremžarjevim vrhom na široko izognali!

Pa kdo vam je sploh dovolil da sami neki prčkate po javnih oznakah in tablah?

Jao jao jao ....


Tone Tomše,

Objava g. Matijaža Gostečnika bolj spominja na prvoaprilsko šalo kot na kaj resnejšega. Pa vendar bi rad odgovoril na omenjeno objavo. Komisija za planinske poti o tej »inovaciji« še ni razpravljala zato odgovarjam zgolj v svojem imenu. Knafelčeva markacija in usmerjevalna tabla se uporabljata vse od leta 1922, ko ju je uvedel Alojz Knafelc. Od leta 1984 dalje potekajo tečaji za markaciste, kjer je teoretično in praktično predstavljeno vzdrževanje in označevanje planinskih poti tako v ekološkem kot varnostnem vidiku. O tem obstaja tudi poseben učbenik. Zavedati se namreč moramo, da je vsaka pot, tudi planinska, do neke mere poseg v prvobitno naravo. A brez ustreznih komunikacij pač ne gre, ne v dolini, ne v gorskem svetu. Zato je še toliko bolj pomembno, da poleg nujnih posegov ne prizadanemo naravi še dodatne škode. Vsi posegi na planinskih poteh naj bodo zato še kako premišljeni in v duhu varstva narave.

Uporaba odsevnih teles izven naselij in urbanih središč je ne samo moteča za živali pač pa tudi estetsko nesprejemljiva za taka okolja. Mislim, da na planinske poti v nočnem času sodi le baterijska svetilka in odsev lune. Omenjena objava le še dodatna potrjuje naša prizadevanja o čimprejšnjem sprejemu Zakona o planinskih poteh in zaščiti Knafelčeve markacije in usmerjevalne table saj vidimo, da ljudska domišljija ne pozna meja.

Obvestil sem tudi Odbor za planinske poti v MDO Koroške in prepričan sem, da bodo koroški planinci in markacisti tovrstne oznake čimprej odstranili.

Lep planinski pozdrav

Načelnik Komisije za planinske poti


Rajko Večko,

Markacisti dobivajo konkurenco in inovatorje, morda kaže v prihodnje kakšno pot na kočo kar elektrificirati.

Pozor: "Markacisti PD Slovenj Gradec, dobili ste delo, odločite se ..., ali boste markacije dajali dol ali pa gor ..."

Oznake in markacije boste pač morali urediti ...

Lep pozdrav, pa brez zamere.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 46085

Novosti