Mojca Stritar: Kako si zagreniti najpriljubljenejši treking v perujski Beli Kordiljeri? Potrebujete samo tri elemente: a) težek nahrbtnik, b) časovno omejitev in c) slabo vreme.
Ad a) Zakaj sem se spravila treking Santa Cruz izvesti sama, mi ni čisto jasno. Nekaterih stvari nikoli ne bom razumela! Mogoče zato, ker sta ga pred leti sama izvedla moja starša, mogoče zato, ker mi je tako priporočil Enrique, šef "moje" trekinške agencije v Huarazu, in mogoče zato, ker potrebujem nekaj premora od skupin Izraelcev (kot pravi bratski pregovor, "samo da se menja, pa makar i na gore"). Dolgčas mi ni bilo, v taborih sem srečala dovolj zanimivih ljudi (populacija tujcev v tem gorskem delu Peruja je sestavljena iz plezalcev in pohodnikov …), ampak moja "najboljša prijateljica" debela Berta (ogromni nahrbtnik, ki ste ga že imeli čast spoznati), mi je pot precej zagrenila. Berta je že sama po sebi težka, a dajte vanjo šotor, ležalno blazino, kuhalnik, plin, obleke, hrano za tri dni in še nekaj bolj ali manj nujnih malenkosti in vse skupaj spremeni hojo v trpljenje. Prvih nekaj ur je bilo vse OK, nato pa se začnejo pritiski na rame, na hrbet, ožuljeni boki, boleče noge … Najeta napihljiva blazina, ki naj bi mi privoščila nekaj nočnega udobja, je seveda puščala, tako da sem se zjutraj zbujala popolnoma razbolena. Že nekaj mesecev nisem bila tako fizično utrujena, in čeprav pravijo, da je fizična utrujenost dobra, začne sčasoma najedati duha, da razmišlja v smeri "Pa kaj mi je tega treba?" in sprejema odločitve kot "NIKOLI več ne grem sama na treking s šotorom!!!"
Ad b) Tudi zakaj sem si treking časovno omejila, ne razumem čisto dobro. Same uganke! Mogoče zato, ker me počasi preganja čas, a vsekakor sem si za pot, za katero večina porabi štiri dni, dovolila tri dni. Tretje popoldne naj bi se namreč že srečala z vodnikom za vzpon na pettisočak Pisco. Tako sem morala delati strašno dolge etape – sedem ali devet ur mogoče ni veliko, a ne pozabite, da je bila z mano debela Berta, in če bi kaj pomagalo, bi se od utrujenosti najraje zjokala.
ad c) Pravijo, da je od junija do septembra v Huarazu suho obdobje. Pravijo. Kajti drugo popoldne je začelo deževati, nato pa je ves pršelo, deževalo, lilo in snežilo. Toda dovolj o tem, moje misli o perujskem "suhem" obdobju so bile preveč neugledne, da bi se jih spodobilo zapisati.
Ne glede na omenjena toženja je Santa Cruz eden od lepših trekingov ...
Dalje na Banana Bronson en el sur >>>
