Delo, 25.10.04 – Lado Stružnik: V Planinski zvezi Slovenije se razmere že dalj časa poslabšujejo, zato se je znašla v težavnem položaju. Nezadovoljni so tako z delom v planinskih društvih kot tudi v krovni organizaciji, ob tem pa se je zelo zmanjšalo število članstva.
dogodki dneva 2. stran
Planinska zveza v krizi
O zaupnici prihodnjič
Očitki na račun politične privrženosti – Gorska reševalna služba potrebna reorganizacije – Članstvo vztrajno upada
Brdo – V Planinski zvezi Slovenije (PZS) se razmere že dalj časa poslabšujejo, zato se je znašla v težavnem položaju. Nezadovoljni so tako z delom v planinskih društvih kot tudi v krovni organizaciji, ob tem pa se je zelo zmanjšalo število članstva. Na zasedanju skupščine PZS na Brdu so poudarili, da bo treba marsikaj temeljito spremeniti, da bi organizacijo okrepili in ji vrnili nekdanji ugled.
O tem bi se morali planinci sicer pogovoriti že na zasedanju skupščine, ki je bila maja v Novem mestu, a so tedaj le napol opravili svoje delo, ker so ga morali zaradi nesklepčnosti prekiniti. Nadaljevali so v soboto na Brdu z drugim delom rednega letošnjega zasedanja, na katerem so obravnavali ključne naloge slovenskega planinstva v prihodnjem obdobju. Temu pa je sledila izredna seja, na kateri so odločali tudi o usodi svojega predsednika.
V PZS je vključenih 245 planinskih društev z okoli 60.000 člani. Vendar pa je veliko teh društev neaktivnih in svojim članom praktično ničesar ne nudijo. Dober dokaz nedejavnosti je že slaba udeležba na zasedanju letne skupščine, na katero niso prišli predstavniki niti iz polovice vseh društev. Po drugi strani pa je za PZS značilna množica organov od krovne organizacije navzdol do društev.
Jože Stanonik je opozoril, da so ti organi obremenjeni z velikim obsegom administriranja, ki večkrat sploh ni nadzorovano, in da to planinsko organizacijo oddaljuje od učinkovite organizacije. Zato bi bilo treba po njegovem na vseh ravneh število organov zmanjšati in združiti njihove pristojnosti ter poskrbeti, da bodo bolj operativni. Ker je med ljudmi čedalje manj pripravljenosti za opravljanje društvenega dela in ker je vedno teže dobiti denar za uresničevanje načrtov, bi morali bolj preudarno usklajevati kadrovske potenciale in materialna sredstva, predvsem pa si ne naložiti preveč nalog, ki potem ostanejo neizpolnjene, kar daje vtis neučinkovitosti organizacije in povečuje nezadovoljstvo med člani.
Na izrednem zasedanju so najprej govorili o vzrokih za spremembo organiziranosti Gorske reševalne službe (GRS), ki deluje v okviru PZS. Zahteva po spremembi je po eni strani povezana z novo zakonodajo, po drugi pa s spreminjanjem in povečevanjem obsega dejavnosti. Po društvih si reorganizacijo različno zamišljajo in po svoje urejajo, kar kajpak ni v korist enotnemu delovanju te službe in njenemu ugledu. Toni Smolej, načelnik komisije GRS Slovenije, se je zavzel za to, da njihova služba dobi samostojni pravni status, a ostane pri PZS. Organizacijska in finančna samostojnost poslovanja bi ji omogočila zgraditi trdno hierarhično organizirano reševalno službo, ki bi na osnovah prostovoljnosti in humanosti hitro in strokovno opravljala svoje naloge na področju reševanja ljudi, skrbela tudi za varnost reševalcev in prevzemala zakonske odgovornosti pri izvajanju gorsko reševalnega dela. Upravni odbor PZS je skupaj s komisijo GRS ustanovil delovno skupino, ki se že ukvarja s to problematiko in pripravlja predlog za reorganizacijo te službe.
Zatem so na zasedanju obravnavali še problem nezdružljivosti funkcij v politični stranki in planinski organizaciji, ki je prišel na dan ob nedavnih volitvah v državni zbor. Na njih je namreč na listi LDS sodeloval tudi predsednik PZS Franc Ekar. To je bilo za Boruta Peršoljo, predsednika Planinskega društva Domžale, povod, da je predlagal, da bi Franca Ekarja, kateremu je očital preveliko politično privrženost tudi v nekaterih drugih primerih, razrešili funkcije predsednika. V polemični razpravi je bila večina razpravljalcev proti tako ostri reakciji, zato so sprejeli spremenjen predlog, da naj bi o zaupnici Francu Ekarju glasovali šele na prihodnjem zasedanju skupščine. Velika večina pa je podprla stališče, da vodstvena funkcija v PZS ni združljiva s funkcijo v politični stranki, s čimer hočejo svoji organizaciji ohraniti značaj politično nevtralne civilne družbe.
Lado Stružnik