Kamniški občan: Kamniški planinci so napravili obračun dela
Sredi aprila so se kamniški planinci zbrali na jubilejnem občnem zboru. Letos namreč poteka 70 let, odkar so bili v juliju 1893 pod vodstvom dr. Frana Orožna, kot prvega predsednika, postavljeni temelji planinskega društva Kamnik.
Jubilejnemu občnemu zboru, ki mu je prisostvovalo lepo število planincev in predstavniki Planinske zveze Slovenije ter sosednjih društev, so namenili svojstven uvod v obliki prijetnega kulturnega programa. V svečano okrašeni dvorani Solidarnosti je pesem »V hribih se dela dan«, s katero so zaceli program pevci okteta Solidarnosti, ustvarila zelo prisrčno planinsko vzdušje.
Kljub svečanemu vzdušju pa se je kmalu razvil pravi delovni pogovor o dosedanjih uspehih in bodočih načrtih. Naj iz bogatega gradiva, ki so ga občnemu zboru posredovali poleg predsednika društva Karla Benkoviča še vodje šestih odsekov, navedem naslednje:
-Med najbolj delavne so tudi v preteklem obdobju spadali alpinisti. Ti so napravili šest prvenstvenih vzponov v Kamniških Alpah in nekaj ponovitev v Centralnih Alpah (člani tega odseka so imeli 10 predavanj o vzponih, poleg tega pa je prav sedaj v teku plezalni tečaj za novince v steni Starega gradu).
-V zadnjem obdobju je povečal svojo aktivnost- tudi mladinski odsek v katerem sodeluje okrog 500 mladincev in pionirjev. Letos so že imeli prvo akcijo v počastitev obletnice V. državne konference SKOJ na Veliki planini in 70-letnice društva. V ta namen so organizirali spominski smučarski pohod na Veliko pianino, ki se ga je udeležilo okrog 120 mladincev.
Na zboru so govorili tudi o delu odseka za markacije in zaščito gorskih poti. Sodijo, da bodo morali člani tega odseka letošnjo pomlad posvetiti vso pozornost pregledu in zavarovanju nekaterih visokogorskih poti v Kamniških planinah, predvsem pa transverzalne poti, ki jo planinci največ uporabljajo.
-Tudi kamniški gorski reševalci so na občnem zboru dobili priznanje za vrsto akcij, ki so jih izvedli preteklo leto. V veliko pomoč jim je lani vzpostavljena radijska zveza med postajo v Kamniku ter Veliko planino, Kamniškim sedlom in Kokrskim sedlom. Ta jim namreč skrajša čas, potreben za intervencijo, za 3—4 ure, kar v primerih, ko so odločilne minute, ni malo.
-Posebno zanimiva je bila tudi razprava o gospodarjenju s planinskimi domovi, ki jih upravlja PD Kamnik. Dočm je imela postojanka na Starem gradu lani 8 milijonov prometa, pa sta koči na Kamniškem sedlu in na Kokrskem sedlu dosegli le po okrog en milijon in pol. Menijo, da bi bilo potrebno proučiti, kaj storiti, da bi ti postojanki rentabilnejše poslovali. Koča na Kokrskem sedlu se ni dokončana in bi bilo treba letos investirati se okrog 7 milijonov dinarjev. Prav tako je treba opremiti čedalje bolj obiskano postojanko na Starem gradu in napeljati vodovod, kar bi skupaj stalo nadaljnjih sedem milijonov. Kamniški planinci sodijo, da bodo te investicije koristno vložene in se bodo zaradi povečanega turističnega prometa kmalu izplačale.
V zvezi z začetkom obratovanja žičnice na Veliko planino so na občnem zboru opozorili tudi na okrepitev odseka Gorske straže, ki naj poskrbi za zavarovanje planinske flore v Kamniških planinah. Primer s Krvavca, kjer planinskega cvetja skoraj ni več, kot je nekdo dejal na občnem zboru, se na Veliki planini ne sme ponoviti.
Potem, ko so zastopniki PZS in ostalih planinskih društev čestitali kamniškim planincem k visokemu jubileju, je predsednik PD Kamnik Karl Benkovič izročil 10. prizadevnim planincem zlate častne znake in 9. planincem srebrne častne znake, s katerimi jih je odlikovala Planinska zveza Jugoslavije za plodno delo v društvu.
Čestitkam kamniškemu planinskemu društvu ob 70-letnici se pridružuje tudi naše glasilo z željo, da bi lahko se večkrat pisalo o novih uspehih požrtvovalnih kamniških planincev. F. S.