Planinski glas - Mala planinka Maja: Dobili smo obvestilo, da bodo vrtci in šole zaprti, otroci naj bodo v domači oskrbi.
Ker sta bila očka in mamica v službi, sva šla midva z bratcem k dedku in babici. Odločili smo se in odšli na Veliko planino.
To planino dobro poznava, saj sva vsako leto nekajkrat tam gori, pa naj bo to pozimi, ko so tam pastirčkove igre, spomladi, za turni smuk ali poleti, ko se pase živina.
Mislila sem, da bo še sneg, a ga je zemlja kar popila, ker je bila suha in potrebna mokrote. Žafrani so se bohotili po Mali planini, tako, da nisi vedel kam bi stopil, da vseh na pohodiš. Raziskovala sva jame pod skalami, pa kepala sva se v kotanjah in sploh uganjala vragolije, saj je bil dan kot naročen za take stvari. Dedek in babica sta naju morala kar malo miriti, ko sva hotela v visok sneg v kotanji, ki bi nama segal skoraj do pasu.
V Domžalskem domu sva popila čaj, malo pojedla, potem pa smo šli nazaj proti dolini. Veselo smo prepevali, da so še ptički utihnili. Nabrali smo tudi čemaž.
Ne samo na skale, tudi v resju sva se valjala, da me je vse pikalo. A bilo je lepo!
Planina, posebej Velika planina, kjer sta imela dedek in babica včasih v najemu pastirsko kočo in sta bajtarja, mi je posebej všeč.
Morali smo v dolino, saj se je bilo potrebno pripraviti za šolo, ker jutri bo šlo pa zares!
Mala planinka Maja