Friko: V zadnjem času se je po svetu zgodilo kar nekaj nesreč zaradi obrabljenih vponk v kompletih, ki so v plezališčih stalno nameščeni predvsem v težjih smereh.
Zadnja nesreča se je zgodila v enem izmed ameriških plezališč, ko je plezalec padel pri plezanju do drugega kompleta, na prvem svedrovcu pa se je vrv, zaradi obrabljene vponke, enostavno prerezala. Pri padcu na tla je prišlo do poškodb glave, ki pa k sreči niso terjale hujših posledic.
Pred nekaj tedni se je zgodila podobna nesreča v Švici, kjer pa je plezalec na žalost poškodbam podlegel.
Tako je Black Daimond naredil študijo o tej problematiki ter objavil kratek povzetek.
Našteti so trije najpogostejši primeri, kjer so vponke v stalno nameščenih kompletih najbolj obrabljene.
1. Na prvem svedrovcu
Varovovalci večinoma stojijo nekaj korakov stran od stene, posledica pa je zelo oster kot vrvi med plezalcem, prvim kompletom in smerjo vrvi proti vrhu smeri. Ker se na vrv oprijemajo trši prašni delci, je tako obraba vponk velika in s časoma zelo obrusi vponko. Večina poznanih tovrstnih nesreč se je zgodila prav na prvem svedrovcu.
2. Kompleti na detajlu smeri
V tem primeru prihaja do pogostega padanja na tem delu smeri ter posledično visenja, ki spet povzorči oster kot vrvi v vpeti vponki. Pri tem pride do velikih sil zaradi teže plezalca in posledično velikega trenja na vponki, kar spet povzroči večjo obrabo materiala.
3. Kompleti izven linije smeri oziroma ob ostri spremembi linije v smeri
Tudi tukaj prihaja do podobne obrabe kot v zgornjih dve primerih.
Kljub že vrsti testov so se odločili, da opravije še hiter test, ki ponazarja realne okoliščine.
Uporabili so obrabljeno vponko (na sliki primerek s testa), 80 kilogramsko utež, novo vrv
premera 10,2 mm, simulacija večjega padca v realnih okoliščinah s statičnim varovanjem.
Rezultat >>>
Pretrgana vrv ob prvem padcu!
Maksimalna dosežena sila je bila 7 kN.
Padci, kjer nastajajo podobne sile (7 kN) se dogajajo v naslednjih primerih:
- ob začetku plezanja, ko je med varovalcem in plezalcem malo aktivne vrvi, absorpcija sile se v tem primeru prenaša na zelo majhno dolžino vrvi.
- pri preveč statičnem varovanju, kjer varovalec ob padcu plezalca celo stopi oz. skoči v nasprotno smer (nazaj). Sile se z dinamičnim varovanjem zmanjšujejo, s statičnim varovanjem pa povečujejo.
Ob teh padcih običajno plezalec občuti velik pritisk v ledvenem delu in bokih, kjer ima nameščen pas, posledica takšnega padca pa je običajno to, da plezalec močno "pribije" ob steno. V primeru, da se to zgodi na prvem kompletu z obrabljeno vponko, kjer varovalec stoji stran od stene in je kot vrvi v vponki oster, pride v večini primerov do poškodbe vrvi ali celo do pretrganja.
Še nekaj nasvetov v primeru stalno nameščenih kompletov v smeri:
- Ob varovanju plezalca stojte blizu stene (tudi zaradi ostalih varnostnih razlogov), predvsem na začetku plezanja in ob spuščanju plezalca!
- Pri prvem svedrovcu vedno uporabite svoj komplet!
- Pri velikih spremembah smeri v sami liniji smeri uporabljate dolge komplete (doplge zanke). S tem zmanjšate upor vrvi!
- Na zelo frekventnih mestih, kjer se veliko pleza, uporabite jeklene vponke!
Seveda je na vseh nas, da v plezališčih in na umetnih stenah preverjamo opremo in jo v primeru, da opazimo poškodbe, tudi zamenjamo!
Vir in fotografije: www.blackdiamondequipment.com