Alpinizem »na visoki ravni« prinaša tudi nasprotujoča si mnenja. Vprašamo se pa lahko, zakaj še nove rodove alpinistov tako zelo moti Maestrijev uspeh-drama na »prekleti gori« - Cerro Torre
Dejstva, uradno poročilo po nesreči v gorah so kot vedno podana v policijskih zapisnikih in sodnih spisih z zaključki. Zato je vsakršno iskanje napake, napačno povedane besede, vprašljivo dejanje z novim ...
Kaj mislite, da je bil povod naslovu Garibottijevega članku?
Me ne zanima, to je le način pridobivanja publicitete na moj račun ... Cesare Maestri, Montagna TV - 2. marec 2015
Caso Cerro Torre: sotto quella foto una didascalia sbagliata. Esclusiva intervista a Cesare Maestri |
Lahko se vprašamo, zakaj bi posameznik iskal to nedorečenost, v tem primeru napako urednika knjige. Zaradi resnice ali zaradi svoje promocije? Druga trditev je morda hitro bolj smiselna. Če pogledamo čas, v katerem se je novica razširila. Ker stvari človek opazuje s povsem nepristranskega vidika, bi bilo bolj smiselno, da bi novico ponovno oživili ob morebitni najdbi trupla pokojnega Tirolca Tonija Eggerja. Potem bi bilo veliko bolj zanesljivo mogoče ugotoviti, kaj se je na »nemogoči gori« res dogajalo, vse pa bo najbrž odšlo v grob in pozabo s smrtjo Maestrija. Messner se je večkrat postavil v bran Maestriju, ker je tudi sam doživel podobno …
Za primerjavo je zanimiva tudi zgodba Hermana Buhla z Nanga Parbata, ki jo je v Sfingi povzel Ante Mahkota: Herman Buhl, veliki avstrijski alpinist, je sam splezal na Nanga Parbat, na osemtisočak, kjer so prej od naporov in od plazov pomrli vsi veliki predvojni nemški alpinisti. V mraku je prišel na vrh, in ko se je vračal, ga je ujela noč, pa je moral na višini 8000 metrov bivakirati. Stal je na eni sami nogi, na eni sami derezi, in vrnil se je v dolino izmučen in do kraja izžet od pervitina, od dopinga. Pa mu nevoščljivci niso hoteli verjeti, da je res prišel na vrh. Pa je rekel Buhl: »Fantje, pravzaprav bi moral reči kurbe, jaz sem imel s seboj fotoaparat in slikal sem se, na samosprožilec. Razvijmo fotografije in poslali jih bomo v švicarski geografski inštitut, k tem neodpustljivo natančnim optikom, da bodo preskusili in ugotovili, kje je stala kamera takrat, ko sem slikal.«
Izkazalo se je, da Buhl ni lagal.
Doktor za pustolovščine, dr. Herbert Tichy, avstrijski geograf, planinec in predvsem pustolovec, ki je sam preživel cel teden v kraterju na Kibu, je po tistem vzkliknil: »Naj gre k vragu ta svet, kjer je več vredna ekspertiza švicarskih kartografov, kot se verjame besedi moža.«
Torej zgodba o Cesarju Maestriju, smrti Eggerja in spekatkularnim vzponom na »najtežjo goro na svetu« je vedno znova zanimiva za množice in tisk. Za resne alpiniste in strokovno podkovane pisce pa ob nedostopnosti dejstev ostane le scenarij za holywoodski film … ?