Kot polhi za piščalko: Tone Škarja / Izredna skupščina CAA / Očistimo Slovenijo v enem dnevu
Uvodnik: Kot polhi za piščalko
Iz dejavnosti PZS
Očistimo Slovenijo v enem dnevu
Na obisku pri častnem konzulu Nepala
Izredna skupščina CAA v Strunjanu 26. in 27. marca
Sodelovanje med ministrstvom za obrambo in PZS
Marko Prezelj med nominiranci za nagrado Eiger
Komisije UO PZS poročajo
Planinski vestnik
Iz planinske založbe
Komisija za alpinizem
Komisija za turno kolesarstvo
Komisija za planinske poti
Vodniški kotiček
Komisija za odprave v tuja gorstva
PD in meddruštveni odbori
Vabijo
Poročajo
Ostalo
Mladinska priloga
Uvodnik: Kot polhi za piščalko
Nekaj dogodkov zadnjega meseca. Deseta obletnica Planinske skupine Malečnik. Sijajna organizacija proslave pod vodstvom delavnega predsednika Bogdana Potočnika, nabito polna velika dvorana, dogodek ne samo za sam kraj, tudi za sosednji Maribor. Pravo slavje zdravega planinstva!
Planinsko umetniški večer v Knjižnici Radlje, spet s pomanjkanjem sedežev, uspeh z veliko prizadevnostjo gospe Silve Grögl in vodje knjižnice.
Občni zbor PD Kamnik v vsako leto bolj polni dvorani nad Kavarno Veronika. Pesmi, glasba, nastop mladine, predvsem pa tako dober prikaz dela, da so bile volitve povsem preproste: kar še en mandat s predsednikom Ivanom Resnikom na čelu.
In še kak teden prej otvoritev razstave slikarja in alpinista Danila Cedilnika, tudi ob vrhunski glasbi in z ljudmi nabitimi prostori na Maistrovi v Kamniku.
Slovenija je polna zdravih in energije polnih celic, kot organizem pa ne deluje, oziroma slabo, neusklajeno. Kot da so nitke povezovalnih živcev pretrgane, ali da se je na mesto vozlišča za nadgradnjo in povezovanje za skupne cilje usidral rak, ki srka energijo celic in se razrašča na njihov račun. Zakaj se delavnost krajev in društev ne odrazi v uspehih skupnosti? Kaj ovira ljudi, ki so resnično dobri organizatorji in voditelji na krajevni ravni, v celicah, da se ne lotijo podobne dejavnosti na višjih nivojih? Saj je politika, ki je kot beseda – upravičeno ali ne – na slabem glasu, potrebna pri vsakem ravnanju, upravljanju in vodenju ljudi in sredstev, torej tudi na krajevni, društveni, mikro ravni. Politika je pač demokratično priznano sredstvo za doseganje ciljev, nič drugega.
Nedavno je naš predsednik dal med tako imenovane vodilne ali pomembne planince anketo o pomenu posameznih delovnih teles, torej komisij in odborov, za Planinsko zvezo Slovenije. Rezultati, nikoli objavljeni, bolj govore o anketirancih samih kot pa o predmetu spraševanja. Odlična ideja, ta anketa! Kaj naj si mislimo o funkcionarju, ki nizko vrednoti varstvo narave. Ali pa od 100 možnih točk daje športnim komisijam (plezanje, alpinizem, odprave), ki, kot pravimo, dvigajo ugled Slovenije v svetu, le od 0 do 20 točk? Najbrž, če bi bil ta funkcionar vprašan zase, bi pa sebi dal vseh 100. Taka je slika vodilnega kadra pri nas in v državi nasploh. Sam sebi namen, poln samega sebe, in potem ni čudno, da za vsebino ni prostora.
Saša Vuga je v svojem zadnjem romanu napisal, da Slovenci ne prenesemo odkrite besede, takoj pa nasedemo vsakemu, ki nam sadi rožice in obljublja gradove v oblakih. »In mu sledimo kot polhi hudiču in melodiji njegove frulice, ki jih vodi v pogubo,« je končal. Ampak kdo danes še bere Vugo, Capudra, Lainščka, Jančarja, Flisarja?! Raje imamo razne Harryje, Čefurje in podobne detergente za možgane.
Velja za planince in za vse nas, Slovence. Prva nova država v Evropi smo, nastala po 2. svetovni vojni. Da se je to zgodilo 2 milijonima (toliko jih šteje vsako barakarsko naselje ob indijskih mestih), je dar, čudež. Ali se tega sploh zavedamo? A zanj smo zdaj odgovorni le mi sami, vendar moramo energijo in voljo usmeriti navzgor, ne letargično čepeti in čakati, da nas bo kdo odrešil. Ne bo nas, le mi sami se lahko.
Te dni se spominjamo dvajsete obletnice prvih demokratičnih volitev v Sloveniji. Takrat smo vedeli kaj to pomeni. V dveh desetletjih pa, kot da smo pozabili, kaj demokracija daje in zahteva. Svobodo izbire in odločanja, a tudi odgovornost izbire in odločanja. Velja za vse ravni, od države do zadnjega društveca. Če bomo sledili frulicam, bomo slej ko prej korakali za kako trobento.
V uvodu našteti dogodki kažejo, kaj vse zmoremo kot celice. Če in ko so celice zdrave, zmorejo zgraditi in obdržati zdrav organizem. To je vse.
Tone Škarja