Planinska zveza Slovenije: AKTUALNO: Najpomembnejši je prvi korak - Dan slovenskih planincev 2008
IZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE
VSEBINA
AKTUALNO: Najpomembnejši je prvi korak - Franci Ekar
Dan slovenskih planincev 2008 - Krašnji vrh v Beli krajini
IZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE
Predsednik države RS dr. Danilo Türk sprejel delegacijo PZS
Beležka iz skupščine kuratorija za varnost v gorah Avstrije
KOMISIJE UPRAVNEGA ODBORA PZS POROČAJO
Komisija za alpinizem
Vodniški kotiček
Iniciativna skupina za turno kolesarstvo
Komisija za planinske poti
- Ponudba ročnih GPS sprejemnikov
Gospodarska komisija
Odbor za članstvo
Komisija za varstvo gorske narave
PLANINSKA DRUŠTVA IN MEDDRUŠTVENI ODBORI
VABIJO
POROČAJO
OBVEŠČAJO
OSTALO
MLADINSKA PRILOGA
ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE
NAJPOMEMBNEJŠI JE PRVI KORAK
Najpomembnejši je prvi korak, odločitev za vzpon, pot. Še posebej za tisto pot in vzpon, ki nas pripelje zanesljivo in varno do cilja in povratka.
In ta planinski cilj, da se kot prvo slovensko planinsko društvo ustanovi že pred 136 leti društvo z imenom »Triglavski prijatelji« se žal ni v popolnosti uresničil, ampak se je v vsej administrativni popolnosti izpolnila in uresničila slovenska planinska domoljubna želja šele 21 let kasneje, leta 1893, to je pred 115 leti. S tem je bil dosežen cilj in postavljen temelj slovenskega planinstva s trdnimi in mogočnimi koreninami, ki so skozi čas delovanja »Slovenskega planinskega društva« in naslednice le tega »Planinske zveze Slovenije«, v 115 letih dosegale in rodile sočne, uspešne in svetovno primerljive planinske sadeže. Tako, kot je pri drevesu največ odvisno od korenin, tako je tudi pri planinstvu, ko so prav korenine temelj preteklosti, sedanjosti, prihodnosti in ogledalo stanja, v katerem koli obdobju. Današnje slovensko planinstvo je trdno ohranilo svoje mesto in poslanstvo v novem času tretjega tisočletja. Postalo in ostalo je vseskozi pokončno in popolnoma avtonomno. Čeprav so časi romantike polni svoboščin gibanja in osvajanj neznanega gorskega sveta mimo, pa planinski gorski svet še vedno ostaja kot prostor in okolje za najpopolnejša duhovna in sprostit-vena hranila človeka. So se pa cilji in hotenja članstva v teh nekaj več kot 100 letih vendarle močno spremenili. Ostali pa so plemeniti spomini na preteklost. Sedanje planinstvo seveda nikakor ne more iti mimo ali obiti današnje ekonomsko socialne situacije in stanja. Ekonomski in materialni motivi vse bolj temeljijo in »odločajo« za včlanjevanje v planinsko organizacijo oziroma planinska društva. Prav materialne ugodnosti v obliki popustov, ugodnih cenejših zavarovanj so vse bolj pomembna in edina osnova za včlanjevanje v planinsko društvo. Pri tem se še posebej ugotavlja, da je vse bolj v ospredju le iskanje pravic, dolžnosti pa so vedno bolj sekundarnega pomena. To je posebnost tretjega, globalizacijsko in tržno naravnanega tisočletja. In to nam omogoča tudi novi zakon o društvih, ki je zakonsko izenačil društveno dejavnost z gospodarsko pridobitno.
Na analitičnem »rešetu« se tako pojavi vprašanje resnično dokazljivega prostovoljstva, to je društvu, brez postavljenih pogojev predanega dela. Največja vrednota in razpoznavnost prostovoljstva je »brezplačno delo«. In to prosto-voljstvo, prostovoljno delo je izjemna vrednota in pomoč za državo in obenem velik prispevek k narodnem gospodarstvu. V društvenemu prostovoljstvu tudi ne smemo spregledati, da se v društva včlanjujejo tudi strokovnjaki, osebe z izjemnimi znanji in sposobnostmi, kar omogoča in zagotavlja visoko kvaliteto dela. In to delo se nehote in neposredno kot društveno darilo visoke vrednosti brezplačno implementira v družbo.
Z društvenim delom se tako v veliki meri razbremenjuje državni proračun, obenem planinstvo, v najpopolnejši obliki zdravi in ohranja človeka zdravega in produktivno družbeno ustvarjalnega. Prav zaradi omogočanja in privabljanja človeka k vsestransko zdravi in za dušo in telo pomembni izrabi prostega časa je planinstvo zanesljivo najpomembnejša oblika društvene dejavnosti in aktivnosti. Posledica velikega civilizacijskega napredka v Sloveniji je tudi rezultat staranja, doseganje visoke starosti. Prav ta, starejša populacija je močno zastopana v planinskih vrstah. To so osebe z izjemnimi izkušnjami, znanji, ki bi še kako lahko koristili družbi, državi. Modro bi bilo, da tega kapitala in znanja ne bi zanemarjali in ne upoštevali ali ga metali stran. Tudi aktivna izvajanja društvenega dela pri oblikovanju človeka vseh starosti se še kako lahko odlično odražajo na področjih etičnih načel, usmerjanj, nasvetov, presoj in tudi iskanju modrosti. Tudi med aktualno pomembnimi vprašanji družbe in razvoja le te, bi morala biti prisotnost in upoštevanje »društva« bolj zaznavna. To so področja: varovanje narave in planinsko gorskega sveta, izraba naravnih virov, varovanje kulturne in naravne dediščine, skrb za ohranjanje slovenskega izrazoslovja, še posebej gorsko planinskega imenoslovja ...
V današnjem času smo vedno večkrat na razpotju, ko se dogovarja in pomenkuje o varnosti v gorskem svetu. Popolne varnosti ni nikjer. Vendar pa z ukrepi, predpisi in omejevanji vedno bolj omejujemo tudi človekove svoboščine. In kaj je danes atraktivno? Prosta alpinistična smučanja, plezanja, jadralstvo... vse brez varovanj..; Vse to nam tudi potrjujejo festivali o gorskih filmih..., »adrenalini« so na poti in vzponu v množičnost. So se pa seveda izjemno povečale človekove sposobnosti in zmogljivosti. Je pa v gorah je tudi vse več sledi o uporabi »energetskih napitkov«, torej z umetnimi pomagali do cilja, hitrosti in višine. Nesluteni razvoj gre tudi v gorah naprej, se brezkompromisno dviguje in bohoti, ki mu tudi ni mar, kaj bo z našimi zanamci. Nepreračun-Ijivo, bolj škodljivo kot koristno potrošništvo, se neovirano bohoti in širi. In kako se bo ohranil svet, človek..? Osnova je oblikovanje osebnosti človeka že od vsega začetka, to je od prvih korakov naprej, kajti prav človek je posledica dobrega in slabega. In tudi pri tem si Planinska zveza prizadeva, da bi v redne šolske predmetnike uvrstili tudi tematike o odnosu človeka do narave, gorskega sveta, kako varno hoditi, živeti in preživeti v naravi. To bi bila dobra naložba in odlična dopolnitev k društveni in družinski vzgoji mladega človeka. Bomo uspeli? Za pomoč smo zaprosili tudi predsednika države, ki nam je s pozornostjo in razumevanjem obljubil pomoč in priporočilo za to pristojnim. Kakšni so planinski pogledi, aktivnosti, ukrepanja za bodočnost tega sveta, našega modrega planeta? Najbolj tradicionalna svetovna planinsko alpinistična organizacija UIAA je v upadanju in zmanjševanju članstva. Cilji so, da bi morala nastati in se oblikovati evropska planinska zveza. »Združenje planinskih zvez alpskega« Club Are Alpin - CAA je zanesljivo najbližja institucija in priložnost, da se to zgodi, uresniči in da se s to avtoriteto varuje in ščiti planinca, alpinista, turnega smučarja, kolesarja.... , enako pa tudi in zlasti gorski svet. Planinsko naravovarstveno sporočilo Evropi, ki je vse bolj aktualno je, da bi se v gorskem svetu zaščitila vsa področja, ki še niso v izkoriščanju ali urbanizaciji.
Globalna koordinacija in popolna informatika je nuja za obvladovanje današnjosti, kajti smo v času dnevnih sprememb, katere moramo obvladovati in poznati. Planinska romantika je za nami. Presenečenja in stresi so vsakdanjost. Cilji in želje so znane, hotenja še bolj. Medsebojni človeški odnosi pa ostanejo monopol, od katerih je in bo odvisno vse. Zatorej je prav ohranjanje dobrih medsebojnih planinskih odnosov osnovni pogoj, da bomo tudi v drugem stoletju tretjega tisočletja še naprej vsestransko uspešni na vseh področjih slovenskega planinskega delovanja.
predsednik PZS
mag. Franc Ekar