Delo, 18.10.06 - Milan Vogel: Več avtorjev: Človek v Alpah, Založba ZRC, Ljubljana 2006
Delo, sreda, 18. oktobra 2006
KNJIŽEVNI LISTI
Arheologija
Od lovca do alpinista
Več avtorjev: Človek v Alpah, Založba ZRC, Ljubljana 2006, 4672 SIT/19,50 evra
Današnji pohodniki v gore in predvsem sredogorje in visokogorje imamo že davne prednike, le da je njihovo bivanje tam bilo vse prej kot rekreacija in užitek. Kakšnega Ötzija izpred pet tisoč let, kakršnega so leta 1991 našli na Tirolskem, v naših gorah nismo zasledili, a to še ne pomeni, da jih človek in njegovi predniki niso stalno ali občasno naseljevali vse od davnih kulturnih obdobij. Za ugotavljanje kontinuitete poselitve bodo potrebna še dodatna arheološka izkopavanja.
V zadnjih desetih letih so se strokovnjaki z Inštituta za arheologijo in Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU z nekaterimi zanesenjaki lotili intenzivnega arheološkega raziskovanja navzočnosti človeka v slovenskih Alpah in svoje izsledke objavili v zborniku Človek v Alpah. Uredil ga je avtor številnih znanstvenih člankov in monografij (zlasti o Veliki planini) Tone Cevc. Poleg njega je prispevke napisalo še štirinajst strokovnjakov, večinoma arheologov, zanimivo pa je, da so sodelovali še inženirja arhitekture (sicer kot direktor Triglavskega narodnega parka) in strojništva ter zdravnik pediater. Vsi prispevki so rezultat načrtnih arheoloških in drugih raziskav med letoma 1996 in 2006, ob katerih je urednik v uvodniku zapisal: »Kakor smo lahko veseli novih spoznanj, ki jih prinašajo prispevki, tako se lahko zamislimo ob ugotovitvi, da so arheološke raziskave potekale ob kroničnem pomanjkanju sredstev za delo na terenu, predvsem pa je zmanjkalo sredstev za obdelavo zbranega gradiva, ki bi terjalo tudi muzejske predstavitve z razstavami.« Kar precej pogosta ugotovitev! Morda pa bo drugače, če bo uresničena zamisel iz enega od objavljenih prispevkov, po kateri naj bi kulturno dediščino alpskih planin predstavili z arheološkim parkom na Krvavcu.
Večina raziskav je bila opravljena v Kamniško-Savinjskih Alpah, objavljeni karti prazgodovinskih in rimskodobnih najdišč pa kažeta, da so bile raziskave narejene vse od Velike planine preko Karavank do Predela in Soče. Obe karti poleg lokacije pokažeta tudi čas in obliko poselitve ter vrsto najdbe (npr. zakladna). S prve je razvidno, da sta bili v času paleolitika naseljeni jami v Kamniško-Savinjskih Alpah (Potočka zijalka in Mokriška jama), v mezolitiku se njima pridružijo poselitve na zahodnem območju (Zaprikraj, Kašina, Petrovč in Jama za skalami), najštevilnejša pa so bronastodobna najdišča in so razsejana po vsem raziskovanem ozemlju. Tudi antična višinska naselja so zgoščena v Kamniško-Savinjskih Alpah, kjer so najdene tudi štiri poznoantične utrjene postojanke (druge tri so Ajdovski gradec, Blejski grad in Ajdna) in dve zakladni najdbi (Velika planina in Volovjek).
Človek je bil navzoč v visokogorju Alp kot lovec, rudar ali pastir, in tako so tematsko razvrščeni tudi naslednji prispevki. Najdene so sledi ledenodobnih in mezolitskih lovcev (slednjih pod Krnom), rudarjenje (predvsem železarstvo) pa je bilo najbolj razširjeno v Bohinjskem in Blejskem kotu. Predvsem zaradi dolgoletnega raziskovanja (zlasti Tone Cevc in Vlasto Kopač) je najbolje raziskana Velika planina. Poleg keramike in nekaterih drugih predmetov, s pomočjo katerih je mogoče določati starost naselitve, so med zadnjimi odkopavanji našli tudi tloris značilne ovalne planšarske bajte, kakršne so prav po zaslugi Vlasta Kopača ohranjene še danes. Začetke gradnje takšnega tipa bajt postavljajo v 16. stoletje, ko je Velika planina tudi prvič omenjana v pisnih virih, njen tloris in oblika pa se povsem ujemata s spomeniško-varstveno obnovljeno Preskarjevo bajto iz 20. stoletja.
V pričujočem zborniku je veliko stvari, ki se zdijo same po sebi razumljive, a nikakor niso. Med takimi so gotovo izbira mesta naselitve, preskrba ljudi in živine z vodo, odnos do prostora, kako do arheoloških najdb sploh pride, na kaj naj bodo ljudje med pohodi v gore pozorni … Na vse to med prebiranjem sicer dobimo odgovore, vendar raztresene po posameznih prispevkih, ki so, tako kot zahteva stroka, pisani strogo strokovno. Gotovo pa bi imel širok krog bralcev poljudno napisani povzetek vseh starih in novih spoznanj. Morda celo v obliki separata, ki bi ga lahko ponujali v prodajo tako po dolinah kot planinah.
Milan Vogel