Gore in ljudje: Gore nad Kamnikom bodo počakale, napočil je čas za obisk dveh gorskih znancev. Tokrat tičita v globoki temperaturni luknji, dvigniti sem se moral do minus dvanajst stopinj. Pozvonim, čeprav vem, da imata vrata vedno odklenjena. In res pride eden gledat na vhod, kdo je prišel na večerni klepet o gorah.
Manipulacija
Milan z imenom »Fogel« je razposlal slike Triglava, tik preden je z jeklenim ptičem odletel iz svoje gorske hišice. Odločil sem se, da se bom malo zmanipuliral: se pripravil do tega, da se končno znajdem tam, kjer se želim videti. Na Kredarico grem lahko le po tleh in po dveh. Prav bi mi prišla moč kakšnega ptiča, ki ne leti. Na primer noja. Večkrat prikrivam, kod hodim, tokrat pa sem načrtno nekaterim napovedal namen. Samo zato, da bi se težje premislil.
Šamani verjamejo, da je noj ptica prizemljevanja, ki krepi naš občutek za resničnost in nas povezuje z energijo matere Zemlje. (*)
Na hitro sem pogledal dve vremenski napovedi, tri spletne forume in živo sliko izpod Triglava. V sredo sem poklical informirane. Od prvega Janeza meteorologa sem izvedel, da je drugi Janez pešec in krpljar šel gor s turnim smučarjem, tudi prijateljem Triglava. Spodnji del je bil pomrznjen in je naredil, kot se je izrazil, veliko napako. »Če bi šel sam, bi zagotovo prišel na Kredarico, in ne bi krpelj pustil na Malem polju.« Njegovega tovariša Igorja so ljubitelji višinskih predstav ulovili kar na dve spletni kameri, ko je sredi sredinega dopoldneva prihajal pred kočo.
Ta največji ptič brez možnosti letanja je kot nalašč za tiste, ki vse preradi blodijo po pokrajinah svojih sanjarij in se sprehajajo po svetu z glavo v oblakih, s stopali pa nekaj centimetrov nad tlemi. (*)
Da bi zaveza za Kredarico postala še trdnejša, sem za vsak slučaj s seboj povabil še enega. Le nekaj ur pred odhodom je možni sopotnik prišel napovedat: »Šel bi, nič nisem imel na zalogo, a sem dobil nujno nalogo.« »Nič ni narobe, saj ne grem, sam.« To je bila manipulacija z besedno igro, da tudi sam ne bi šel! Še sem imel čas, da se premislim in namen opustim. Moram gor, moram! Kdo ve, kdaj bom imel naslednjo priložnost! Naslednjo manipulacijo sem izvedel s hrano. Na pogostitvi sem preizkušal različne vrste sladkarij. Nekam sem moral iti, ko sem se tako močno nažrl sladke energije.
Pogosto pogoltnejo tudi kakšen kamen, kar jim pomaga pri prebavi. To je zelo pomembno, saj simbolizira potrebo po vsrkavanju in razumevanju pridobljene modrosti, preden jo uporabimo v praksi. (*)
Zahod
V kopni Krmi so bili parkirani štirje avtomobili. S smučmi na rameh sem prve tri srečal v prvi uri hoje, potem pa so v rednih presledkih prihajali pešci. Dva pešaka, ki sta morala obrniti takoj nad pastirskim stanom, sta bila navdušena nad pogledom na krplje. »Dva bosta zagotovo prišla gor,« je zatrjeval tretji pešak. Tudi on je moral obrniti predčasno. Pri stanu je nasproti prišel še nekdo, ki ni bil ne tič ne miš. Zaprisežen turni smučar je hodil brez smuči. Stojan je bil dan prej na Viševniku in je nahrbtnik pozabil doma. Tako smuči in smučarskih čevljev ni imel kam dati. Rozi in Tonetu, ki sem ju srečal višje pod Arhovo glavo, je šel gazit do vrha Kalvarije. Takih je malo.
Noj nas spodbuja pri prenašanju višjega znanja od drugod v konkretno vsakdanje življenje in hkrati krepi naš smisel za praktičnost, uporabnost, preprostost in neposrednost. (*)
Zadnji del mi ni šlo tako dobro, kot sem pričakoval. Na višini 2200 metrov sem se moral odločiti: ali noj grem do konca ali pa se moram takoj obrniti. Ni bilo prvič, ko je vdih na vrhu Kalvarije prinesel spoznanje: pot v dolino me vodi le mimo koče nad mano. Svetloba je po sončnem zahodu vse bolj ledenela, dokler ni dokončno zamrla.
Svoje varovance popelje v drugačne razsežnosti modrosti, povezane predvsem s snovnim svetom in manj z eteričnimi in astralnimi kraljestvi. (*)
Noč ima svojo moč, mrak pa je imel svojevrsten zrak. Pri kapelici sem bil presrečen, uspelo mi je! Zvone in Andrej sta bila gostoljubna, kot so vse posadke v postojanki. Pulz je po dveh urah ostajal na 95 udarcev na minuto. Tudi slučajno se nisem odločil za nočni sestop, tako kot sta mi to že onadva odsvetovala prve minute.
Dolg vrat tega ptiča simbolizira povezanost med umom in telesom ter njuno medsebojno usklajeno delovanje. Njegove dolge noge prizemljujejo in nas ohranjajo trdno na tleh. (*)
Noč
Nekateri sodelavci se razveselijo teh dogodivščin. So prijatelji, ki na moja početja gledajo z malo mero skrbi, a me vseeno podpirajo. In vsi tisti neznanci, ki spremljajo zgodbe … Ravnanje nadrejenih v službi je tudi po svoje pomembno. Gostoljubje posadk gori ima svojo težo. Rozi pri šestinšesdesetih je z nekaj let mlajšim Tonetom zmogla do vrha in za seboj sta pustila uporabne sledi. Vsi ti so na svoj način pripomogli k temu, da sem ponovno spal pod Triglavom. Pod odejami sem se s hvaležnostjo spomnil vseh teh ljudi.
Noj. Beseda etimološko ni dokončno pojasnjena. Morda je v zvezi s cslovan. inogъ 'krilati lev', kar je izpeljano iz *inъ 'eden' in prvotno pomeni *'sam živeči'. O pslovan. *inъ glej dalje inako. Inako. Pslovan. jinъ 'drug' (ohranjeno npr. v stcslovan. inъ 'drug, drugačen' in 'eden, tak'. Pslovan. *inъ je nastalo iz eino. (Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar)
Telefona namenoma nisem vzel s seboj, vendar sem pozabil, da sem s tem v dolini pustil tudi budilko. V dolino sem moral priti pred poslabšanjem, napovedanim za dopoldan. Koncert za nočni veter in gorska godala je potihnil v drugi polovici noči. Rekel sem si: zbudi se petnajst čez pet. Kot vedno sem na tej višini vstal zlahka, tako kot doma ob enaki uri vstanem vedno težko. Jutranjega obreda nisem skrajševal in na vrhu Kalvarije je bilo že toliko svetlo, da sem ugasnil svetilko.
Vzhod
Spoznal sem, zakaj so bile krplje nujno potrebne: ponoči je veter v snežni odeji poravnal vse nepravilnosti. Še v krpljah sestop ni bil lahek. Zanje bi se odločil tudi brez informacij, tako pa sem se zaradi njihove obilice komajda odločil pravilno. Od jugozahoda je potoval močan naval temnosivih oblakov, vendar je sonce z vzhoda še porumenelo Triglav in njegovo bližnjo okolico. Še lepše, kot je videti sončni zahod, je pričakati nov sončni vzhod takoj naslednjega dne.
Marsikdo je že slišal za zgodbo, ki pravi, da noj zakoplje glavo v pesek, ker se hoče skriti pred nevarnostjo, ki naj bi mu pretila in se noče soočiti s tem, kar se dogaja. Noj zgolj zelo nizko k tlom skloni svojo glavo, da bi se zavaroval. Ker je zelo visok, se tako optično zniža in postane manj opazen. (*)
Pred dnevi sem se na turo pripravljal, kot da bi se po dolgem času odpravljal domov. Le pol leta je minilo in okolje že ni bilo več domače. Veter in sneg sta pobočje preoblikovala drugače. Plitva snežna odeja je skrivala tudi nekaj pasti. Igra jutranje svetlobe je šla h koncu. Le nekaj ur je manjkalo do velikega plesa snežink nad gorami. In tudi pod njimi. Ne, za sestop istega večera sem bil preutrujen. Nočna pot v dolino bi lahko postala pot brez vrnitve. V manj kot dveh urah po tistem, ko sem se vrnil v mesto, je začelo mesti. Klical je oče: »26. novembra smo, danes je obletnica poroke.«
(*) Marjetka Jeršek, Totemske živali (Noj – PAT UEL)
Iztok Snoj
Komentarji
Si res dobro splaniral to turo. Sedaj pa tukaj že sneži in upam, da boš naslednjič imel boljše razmere.
Kaj bi bilo, če bi fronta prišla malo prej? Cel teden bi ostal gor, avto v Krmi pa še dlje.
Si spet malo izzival?
Včasih me prešine: Koliko Iztok še "potrebuje" da se … zbudi. Šššššš, pa nč okol govort, hihihi.