cit. Tone Škarja: "... P. S.: Poleti 2006 sem v gorah padel, potrgal ramenske vezi, se rešil sam, počakal predpisana 3 leta za prijavo PZS zavarovalnici (A član) in po oceni od zavarovalnice plačanega zdravnika dobil EU 600.- odškodnine. V resnici je invalidnost 10x večja..."

Pozdravljeni,

komentarji g. Škarje na teh straneh so vedno vredni branja, v njih pove zelo dosti. Tokrat - mogoče celo več, kot je želel?

Namreč.. G. Škarja ni "kdorkoli": dolgoletni podpredsednik PZS, načelnik KOTG, "siva eminenca" Slo odpravarstva in himalajizma, praktično oseba, katero "takoj" povežeš z PZS itd.

Torej... Če on pri svoji - kot se bere res hudi nesreči - šele po nekaj letih(!) dobi zgolj 600€ (in to pri A-članarini, tisti za "najbolj zavarovane"), se upravičeno postavi vprašanje, kaj neki čaka nas, tiste "navadne, nepoznane" A-člane (kaj šele tiste "iz B razreda"..). Ne mi rečt, da se bo nam "godilo kaj bolje".. Skratka, moje mnenje - te zavarovalne vsote PZS-ja si lahko mirno nekam "zataknemo" - in pozabimo..

In še majhen "pomislek" o organizaciji: hm, kakšno neki je vaše mnenje o neki firmi/podjetju, kjer niti za svoje lastne vodilne ne znajo poskrbet?? Ne vem, no..

Lep pozdrav!

M.Renčelj

“… Predsednik PZS je primerjal ugodnosti naše planinske organizacije s tujimi: ‘Ni bistvene razlike.’” (citirano iz: Odmev iz doline, Iztok Snoj)

Tako izjavo sem že večkrat zasledil, zato se mi zdi, da nekateri funkcionarji PZS kar na pamet govorijo, da se članarini Planinske zveze Slovenije in Avstrijske planinske zveze med seboj bistveno ne razlikujeta, sem naredil primerjavo na osnovi podatkov na spletnih straneh obeh zvez. Vsak lahko sam presodi, katera članarina ponuja več; pri obeh sem upošteval samo najvišjo članarino.

In še nekaj: račun za plačilo helikopterskega reševanja nepoškodovane osebe izdaja Uprava RS za zaščito in reševanje, kadar na osnovi 118. člena zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami presodi, da je reševanje posledica velike malomarnosti reševane osebe. Omenjeni člen je namreč napisan tako nenatančno, da omogoča precej ohlapno razlago.

Mire Steinbuch

Kolikor spremljam tematiko glede zavarovanja, je bilo že skoraj vse povedano. Glede na to, da se vsake toliko čase te probleme na novo odpira in odkriva, bom dodal še svoje laično razmišljanje na to temo. Primerjal pa bom nekaj, kar mogoče sploh ni primerljivo, pa vendar. Za povprečen avto, vreden okoli 10.000 € z določenimi pridobljenimi popusti moramo plačati zavarovalnici okoli 200 € za obvezno zavarovanje in še okoli 300 € za osnovni kasko, skupaj torej okoli 500 € za predmet oz. 10.000 € vreden avto, kakršnih mrgoli po naših cestah in se dnevo tudi razbijajo, vozniki in potniki pa poškodujejo in nekateri žal tudi umrejo. Ker naj bi bilo človeško življenje neprecenljivo, koliko bi torej znašala povprečna zavarovalnina za primer reševanja nepoškodovanega planinca, gornika, alpinista, ki bi brez pomoči verjetno umrl? Pri različnih zavarovalnicah je zavarovanih na stotisoče vozil, članov osrednje planinske organizacije pa je okoli 60.000, čeprav se mi zdi, da je številka, dejansko nižja. Katera naša zavarovalnica je torej sposobna ponuditi takšno zavarovanje, ki bi bilo hkrati donosno za zavarovalnico, ugodno za zavarovanca in tako dodelano, da ne bi dovoljevalo večjih zlorab. PZS kot taka, pač ne more nobeni zavarovalnici ukazati naj sklepa tovrstna zavarovanja, če le-ta takega interesa nima. Bi pa lahko PZS vsem domačim, pa tudi kakšni tuji zavarovalnici (saj smo vendar v Evropi) podala ustrezen predlog, seveda v sklopu nekakšnega obveznega zavarovanja z dodatkom. In, če določene zavarovalnice za primer avtomobilske nesreče, včasih tudi samo praske na parkirišču, zahtevajo uradni zapisnik, kako bi to bilo v primeru reševanja nepoškodovanega v gorah. Kdo je tisti, ki bi presojal o upravičenosti oz. kritju ali nekritju tako nastalih stroškov. Tovrstna praksa v tujih Alpskih deželah sicer že obstaja, mogoče se bi bilo treba samo vsesti, pogovoriti in izbrati najboljše.

"Iz članarine B PZS namenimo za to le 3,21€, člani A pa celih 8,56€. Možno pa je tudi skleniti dodatno zavarovanje za reševanje po celem svetu za 6,10€ (več o tem: http://pzs.si/index.php?stran=%C8lanstvo ). Kako ''zlobno'' mora potem biti vodstvo PZS da nam vse to omogoči za ceno parih vrčkov piva?"

Precej zavajujoč komentar, dejansko pa je absurdno, da si kot član PZS zavarovan po celem svetu, le v domačih gričih ne! Stanje danes je posledično tako, da če na vrh Stola pote prileti avstrijska GRS, si kot nepoškodovan član PZS za ta primer zavarovan, če prileti slovenski helikopter, pa nisi in boš po vsej verjetnosti za to dobil izstavljen račun.

In tudi to, da račune izstavlja Uprava RS za zaščito in reševanje, v praksi ne drži. Izstavljajo jih namreč dejansko povsem nekopetentni ljudje, v službah, ki s helikopterjem sodelujejo v reševanju in občutek je dejansko tak, da po principu, kakor pade kocka.

Konkreten primer: Administratorka SV izda račun za helikoptersko reševanje, kjer poleg poleta helikopterja zaračuna tudi celotno akcijo GRS, medtem ko predstavnik GRS o tem ne ve nič....

S tem, zakaj se nesreče večinoma sploh dogajajo, tovrstna današnja ureditev pač nima nobene veze...!

Všeč so mi gasilci. Gredo, gasijo, rešujejo, a se nič ne ukvarjajo s krivdo ali nekrivdo oseb. To je stvar drugih - policije, sodišč in podobno. Tudi pri prometnih nesrečah ni drugače. Tu - pri gorskih nesrečah - pa vedno kup nepoklicanih in nepoklicnih ocenjevalcev, tožilcev, debaterjev, ki pogosto prejudicirajo ali vplivajo na kasnejše postopke, v resnici pa je, kot bi metal kocke: pade kamor pade. A vse to spada pod isto Upravo za zaščito in reševanje, pod isto zakonodajo in pod isto klicno številko - 112. Očitno je, da si mi planinci tudi v skupni menzi raje skuhamo še svojo lastno juhico - pametni, kot smo.

P. S.: Poleti 2006 sem v gorah padel, potrgal ramenske vezi, se rešil sam, počakal predpisana 3 leta za prijavo PZS zavarovalnici (A član) in po oceni od zavarovalnice plačanega zdravnika dobil EU 600.- odškodnine. V resnici je invalidnost 10x večja. A naj sedaj do konca življenja moledujem po sodiščih in se brezuspešno borim z zavarovalničinimi odvetniki?! Toliko o nas samih.

Iztok,

popolnoma se strinjam z vašimi ugotovitvami in sem tudi sam razočaran nad vodstvom PZS, na katerega sem že pred časom naslovil naslednje razmišljanje:

1. Na kakšen način bo PZS zavarovala svoje članstvo v primeru, ko ti zaprosijo za pomoč, bodisi zaradi nesreče, obolelosti ali strahu, da se jim bo kaj zgodilo.

2. Kako bo PZS zagotovila, da reševalci ne bodo izstavljali računov za klice v sili.

Menim namreč, da tisti, ki sprejme klic v sili in odredi akcijo, prevzame tudi finančne obveznosti.

3. Če PZS že pristaja na to, da je dejavnost planincev nekaj nenormalnega in zato za nas ne veljajo pravila o reševanju kot za ostale državljane potem mora spremeniti pogoje o zavarovanjih že za članarino PZS za leto 2011

Odgovornim za reševanje, oziroma tistim, ki izstavljajo račune pa predlagam, da dežurne na 112 usposobijo, da bodo tistim ki zaprosijo za pomoč znali povedati, da naročajo zelo drago plačljivo uslugo, če že ne znajo oceniti, da zavarovancu po pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja, lahko zagotovijo:

IV/7. Pravica do prevoza z reševalnimi in drugimi vozili

54. člen

Zavarovana oseba ima pravico do prevoza z reševalnimi in drugimi vozili, kadar iz zdravstvenih ali drugih razlogov ni mogoče opraviti prevoza z javnim prevoznim sredstvom. Ti prevozi so:

1. nujni prevozi, ko je potrebno zagotoviti čimprejšnjo zdravniško pomoč in preprečiti najhujšo možno posledico za življenje ali zdravje zavarovane osebe, ...

Ali se bomo res morali ljubitelji gora samoorganizirati in pritisniti na poslance, da bodo sprejeli jasne predpise, ki tistih, ki z aktivnostmi v naravi skrbe za svoje zdravje, ne bodo postavljali v neenakopraven položaj.

Čas je da poskrbimo, da se megle razkadijo in da bo na stotisoče ljubiteljev gora sijalo sonce zaupanja v naš sistem.

To sem zapisal zato, ker nihče, ne GRZS in ne uprava za zaščito in reševanje, jasno ne pove, da bo vsak, ki pokliče na 112 deležen brezplačne pomoči.

Dokler vsi opletajo še z odgovornostjo za opremo, pripravljenost ... in izstavljajo sicer redke račune, bo strah za klic ostal.

Ne bodo pomagali pozivi, da se ne smemo bati poklicati reševalcev, dokler bodo posamezniki dobivali račune samo zato, ker so morda odšli v gore premalo pripravljeni, z neustrezno opremo in bili premalo previdni.

Nesreč, ki se zaradi nepazljivosti, neupoštevanja predpisov zgodijo v dolini je nešteto, pa nihče ne piše, da so reševalci, gasilci zato izstavljali račune,

Kaj ko bi se tudi reševalci zavzeli za to. da bi bili vsi enakopravni in bi novinarji lahko nehali pisati o izstavljenih računih.

" Predvsem prvi komentator pa bi tudi moral vedeti, da letos še velja pogodba z Zavarovalnico Tilia o nudenju vseh zavarovanj, ki pa naslednje leto poteče. Morda pa bo nova pogodba boljša in boomogočala pokritje stroškov tudi takih kočljivih reševanj? Mar bi bilo smotrno podražiti članarino v zameno za večje zavarovalniške vsote? "

Ja Matej, to vem. Vem pa tudi, da se k vsaki pogodbi da skleniti aneks, če se ugotovi, da je to nujno za ustrezno zavarovanje. Toda problem ni v tem.

Problem je v tem, da ne znamo od državnih institucij zahtevati enakopravne obravnave vseh državlanov. Zakaj bi moral samo zato ker zahajam v gore plačevati več kot tisti, ki jih to ne veseli in se raje ukvarjajo s čim drugim, ter morda še večkrat rabijo pomoč reševalcev, pa ji zato nihče dodatno ne obremenuje.

Tone je lepo zapisal da si pametni kot smo, raje sami kuhamo lastno juhico, namesto da bi zahtevali , kar nam zagotavlja ustava, da lahko srebamo juhico obveznega zavarovanja, ki jo vsi plačujemo.

Moram priznati da sem kar malce razočaran nad pisanjem nekaterih predhodnikov, ter tudi avtorja članka. Zanimivo je predvsem vrednotenje našega lastnega življenja in egoizem nekaterih ljudi. ''Zlobni'' reševalci me rešijo, pri tem žrtvujejo lastno življenje, nato pa še izstavijo račun. A POZOR, kdo sploh izstavi račun in za kaj je bil račun izstavljen? Ker se reševalci odzovejo klicu na pomoč prostovoljno, je potrebno plačati le helikopter. Kaj ne bi bilo primerneje da nas telefonist na 112 potem takem povpraša ali si želimo klasično ali pa (v nekaterih primerih plačljivo) hitrejše helikoptersko reševanje? Mislim da nekaj tisočakov za novo priložnost v življenju, za še en objem otrok in žene, moža to ni tako veliko (pravzaprav pogreb stane več).

Dobro primerjavo je navedel eden izmed predhodnikov. Za avtomobilsko zavarovanje smo letno pripravljeni odšeti, povprečno okoli 500€. In koliko za zavarovanje v gorah in hribih? Iz članarine B PZS namenimo za to le 3,21€, člani A pa celih 8,56€. Možno pa je tudi skleniti dodatno zavarovanje za reševanje po celem svetu za 6,10€ (več o tem: http://pzs.si/index.php?stran=%C8lanstvo ). Kako ''zlobno'' mora potem biti vodstvo PZS da nam vse to omogoči za ceno parih vrčkov piva?

Predvsem prvi komentator pa bi tudi moral vedeti, da letos še velja pogodba z Zavarovalnico Tilia o nudenju vseh zavarovanj, ki pa naslednje leto poteče. Morda pa bo nova pogodba boljša in boomogočala pokritje stroškov tudi takih kočljivih reševanj? Mar bi bilo smotrno podražiti članarino v zameno za večje zavarovalniške vsote?

In zakaj se večinoma nesreče sploh dogajajo in zakaj se znajdemo v brezizhodnih situacijah? Velik delež odgovora nosi priprava na turo. Fizično in psihično stanje, zahtevnost poti, tehnična oprema (tudi čelada, čeprav nas na poti na Triglav ščiti le pred točo, po oceni nekaterih...), izbira družbe, vreme, poznavanje naravnih zakonitosti... Zato pamet v roke in srečen korak!

Matej Ogorevc