PZS: ... se jutri, v četrtek, 2. junija, ob 21.40 vrne na brniško letališče (let iz Istanbula) — Komentar vodje odprave Marka Prezlja — Kronološko poročilo
Odpravo, ki se je podala na pot 4. aprila, sestavljajo vodja odprave Marko Prezelj (AO Kamnik) ter člani Rok Blagus (AO Ljubljana-Matica), Luka Lindič (AO Celje-Matica), Boris Lorenčič (AO APD Kozjak Maribor) in Američan Steve House, spremljal pa jih je ameriški zdravnik dr. Scott Boughton.
Možni cilji odprave so bili: južna stena, zahodna stena, zahodni steber, običajni pristop na vrh (8463 m) – vse v alpskem slogu. Načrtovali so vzpone v različnih smereh, najbolj ambiciozen vzpon pa so ob ugodnih razmerah poskusili opraviti preko zahodne stene.
Zahodna stena zelo estetske in zajetne gore je visoka skoraj 3000 metrov. V steni je bilo do sedaj že več resnih poskusov ob ruskem vzponu v desnem delu stene leta 1997. Tako sta preko zahodne stene potegnjeni le Ruska in Poljska smer. Kot je povedal vodja odprave Marko Prezelj pred odhodom, je bila zahodna stena že preplezana, a ne v alpskem slogu, zato jim je predstavljala velik izziv.
Makalu 2011 – na kratko:
Marko Prezelj in Steve House sta se pri prvem poskusu v zahodni steni Makaluja povzpela do višine 7000 metrov, pri ponovnem pa do 6600 metrov, potem pa zaradi večjega kamnitega plazu preko nameravane smeri vzpona sestopila.
Boris Lorenčič, Luka Lindič in Rok Blagus so se povzpeli po Normalki do Makalu La (7400 m), Lindič in Blagus pa nato, prav tako po Normalki, do višine 8200 metrov (vrh 8463 m).
Marko Prezelj in Steve House sta odšla tudi na pomoč Švicarki Joele Brupbacher, ki se je na Makalu La znašla v težavah.
Komentar vodje Marka Prezlja:
Projekt, ki smo ga skupaj začeli pred več kot letom dni, se počasi končuje. Vseh vtisov, spoznanj in doživetij še ni možno sestaviti v celoto, zato bom za najbolj radovedne napisal nekaj faktografskih podatkov, ki izkušenim lahko povedo kar veliko.
Splošen vtis je boljši, kot utegne pomisliti tisti, ki vpraša: "Summit?" in izve, da nismo bili na vrhu. Nismo imeli skromnih ciljev. Ker smo plezali v alpskem slogu, smo za "summit", vrh, potrebovali nekoliko boljše vremenske razmere kot ekipe, ki so "osvajale" Normalko. Minulo sezono je bilo vreme okrog Makaluja zelo spremenljivo. V celoti je bil le en cel dan res ugoden za plezanje, ostale dni smo se zjutraj veselili sonca, popoldne pa čudili sneženju, tudi vetra ni bilo malo.
Vsak od nas ve, koliko je vložil v projekt. Zase lahko rečem, da sem v to odpravo vložil veliko več energije kot v marsikatero odpravo z osvojenim vrhom. Vem tudi, da je zahodna stena Makaluja alpsko preplezljiva v nekoliko bolj prizanesljivih vremenskih razmerah ... Zato se z mirno vestjo vračam domov.
Kronološko poročilo:
04.04.: Večerni let v Frankfurt.
05.04.: Prek Dohe popoldne priletimo v Kathmandu.
06.04.: Prevzemo kargo, urejanje dovoljenj na ministrstvu, nakup hrane.
07.04.: Pakiranje opreme in hrane.
08.04.: Polet v Luklo in hoja do Poyana.
09.04.: Poyan – ...
10.04.: ... – Sibuje .
11.04.: Sibuje – Kote (10 ur hoje, sneg).
12.04.: Kote – Tangnak – aklimatizacija do 4950 m.
13.04.: Tangnak – Khare – aklimatizacija do 5150 m.
14.04.: Khare – Mera Peak High Camp (5800 m) – Khare.
15.04.: Khare – Mera Peak High Camp (5800 m).
16.04.: Vzpon na vrh Mera in sestop v Khare.
17.04.: Počitek v Khare.
18.04.: Khare – Kote.
19.04.: Kote – Zatrva La – Lukla.
20.-22.04.: Lukla.
23.04.: Lukla. Helikopterski let v bazni tabor (4850 m) in aklimatizacija do 5200 m. V bazi je manj kot polovico opreme, tovori so poškodovani, nekaj opreme in hrane je ukradene.
24.04.: Čakamo tovore in urejamo bazni tabor.
25.04.: Baza – visoka baza (5700 m).
26.04.: Po Normalki do 6300 m in sestop v bazo (Luka in Boris prespita v visoki bazi).
27.04.: Baza, sneži.
28.04.: Baza, budistična posvetitev baze – puja.
29.04.: Baza, pripravljanje opreme in hrane.
30.04.: Baza - K 5795 (bivak), sneži, ponoči izjemno vetrovno.
01.05.: Bivak – Vrh 6682 – sestop v bazo; sneženje.
02.05.: Baza.
03.05.: Baza, opoldne v eni uri zapade 10 cm snega.
04.05.: Priprava opreme in hrane.
05.05.: Steve-Marko do začetka grebena Chago, bivak; Boris-Luka-Rok po Normalki do 5900 m, bivak.
06.05.: Steve-Marko – prečenje grebena Chago (prva polovica), bivak; Boris-Luka-Rok po direktni varianti (Kukuczka) do Normalke na 6700 m, bivak.
07.05.: Steve & Marko – prečenje grebena Chago (druga polovica), sestop do visoke baze;
Boris & Luka & Rok po normalki vzpon do Makalu La (7400 m) in sestop do bivaka na 6700 m.
08.05.: Sestop v bazo.
09.05.: Baza, popoldne sneženje.
10.05.: Baza, popoldne močno sneženje.
11.05.: Steve-Marko do šotora pod zahodno steno; Boris-Luka-Rok do visoke baze (5700 m).
12.05.: Steve-Marko vzpon do 6600 m, naporno gaženje snega, bivak; Rok-Luka po Normalki do T2; Boris sestopi v bazo.
13.05.: Steve-Marko vzpon do 7000 m v zahodni steni in sestop do bivaka, sneg in veter; Luka-Rok po Normalki do Makalu La (7400 m).
14.05.: Steve-Marko sestopita v bazo; Luka-Rok se po Normalki vzpneta do višine 8200 metrov, nato sestopita na Makalu La (7400 m).
15.05.: Rok-Luka sestopita v visoko bazo.
16.05.: Rok-Luka sestopita v bazni tabor.
17.05.: Baza – priprava opreme in hrane.
18.05.: Steve-Marko iz baze do šotora pod zahodno steno, zvečer in ponoči sneži.
19.05.: Steve-Marko – med sneženjem do 6600 m, zvečer se sproži večji kamniti plaz preko nameravane smeri vzpona.
20.05.: Steve-Marko sestopita do šotora pod steno, zvečer sneži.
21.05.: Steve-Marko po Normalki do T2.
22.05.: Steve-Marko (močan veter) sestopita v bazo, kjer izvesta, da je na Makalu La Švicarka Joele Brupbacher v težavah.
23.05.: Steve-Marko ob treh zjutraj na pomoč proti sedlu; na T2 izvesta, da Joele ni več pomoči; sestopita nazaj, vse do baze.
24.05.: Baza. Pakiranje opreme, prihod nosačev.
25.05.: Baza – Yangle Kharka.
26.05.: Yangle Kharka – Tashigong.
27.05.: Tashigong – Num.
28.05.: Num - Chichila – Tumlingtar.
29.05.: Prvi trije v Katmandu.
30.05.: drugi trije v Kathmandu.
31.05.: Katmandu.
01.06.: Večerni let v Doho in odlet v Slovenijo.
Pisno gradivo je pripravila Zdenka Mihelič
Planinska zveza Slovenije