... in odgovornemu uredniku kulturnega in umetniškega programa - TNP, direktor
Spoštovani gospod Možina in spoštovani gospod Virk,
v javnem zavodu Triglavski narodni park (JZ TNP) se odzivamo na dokumentarni feljton z naslovom Tiha zgodba narodnega ponosa, ki je bil na sporedu 11. novembra 2009 na drugem programu TV Slovenija. Odločno nasprotujemo načinu predstavitve vsebine, saj kljub povabilu pripravljavcev oddaje in posledično snemanju izjav predstavnikov javnega zavoda TNP le-te niso bile vključene, kar smo ugotovili šele ob premiernem predvajanju feljtona.
Zavedamo se, da je nujno potreben nov Zakon o Triglavskem narodnem parku, saj je razumljivo, da obstoječi zakon, star skoraj 30 let, ne ustreza več spremenjenim družbenim in ekonomskim razmeram. V JZ TNP si že desetletje prizadevamo za boljšo in predvsem jasno zakonsko ureditev, ki bo upravljavcu zavarovanega območja omogočila ustrezne inštrumente tako za varovanje narave kot tudi za sodelovanje pri razvojnih odločitvah v prostoru.
Gledalci vaše televizije so bili z zgodbami “prebivalcev, ki so imeli priložnost povedati, v kakšnih razmerah živijo”, kot je bilo omenjeno v enem od napovednikov feljtona, lahko zavedeni, saj so bili (skrbno izbrani?) nastopajoči zelo kritični s svojim gledanjem na park in z nekaterimi posplošenimi izjavami celo nekorektni. Opozarjamo, da je bila večina predvajanih izjav v feljtnou zavajajoča in izrazito pristranska. S pismom ne nameravamo protiargumentirati posamezne izjave, vendar menimo, da bi si gledalci zaslužili pojasnila na enostransko predstavitev v prispevku, kot na primer, kateri “kup dokumentov je potreben v primeru gradenj v TNP”, kot se je izrazil eden izmed nastopajočih, zakaj je bila vloga za okrepčevalnico v zatrepu doline negativna in podobno.
Na kratko: v primeru gradenj na območju Triglavskega narodnega parka veljajo sicer enaki predpisi kot za ostalo Slovenijo. Prostorsko načrtovanje je v izključni pristojnosti občin. Gradnje in prostorske ureditve so dopustne skladno s prostorskimi akti. Za gradnje v TNP in tudi ostalih zavarovanih območjih sta poleg soglasij, ki so potrebna kjerkoli drugje v Sloveniji, dodatno potrebna še naravovarstveno in kulturnovarstveno soglasje, ki ju izdata Agencija RS za okolje oz. pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine (JZ TNP sodeluje zgolj s pripravo mnenja), stranke pa ju pridobijo v roku 30 dni od vložitve popolne vloge. Vsebina mnenj se za isto vrsto načrtovane gradnje seveda ne more spremeniti, če se ne spremenijo dejstva v prostoru in/ali pravnih podlagah (npr. gradnja objekta z gostinsko dejavnostjo na zemljišču s kmetijsko namensko rabo ni dopustna nikjer v Sloveniji, medtem ko v TNP nikjer ni dopustna sprememba namembnosti objektov v počitniške). Morda še podatek, da je opredelitev v strokovnih mnenjih, ki jih pripravlja JZ TNP, v približno 90% pozitivna, tudi ko gre za gradnjo ali obnovo kmetijskih objektov. Dejstvo pa je, da upravljavec (strokovne službe in naravovarstvena nadzorna služba) spremlja dogajanje v prostoru in z ugotovitvami seznanja pristojne službe s po našem mnenju in vedenju predvidoma nedovoljenimi posegi in gradnjami, kar je tudi naša zakonska obveza.
Res škoda, da v omenjenem dokumentarnem feljtonu o življenju v parku niste dali besede tudi drugim, vsaj naključno izbranim prebivalcem. Naj spomnimo, da so se prebivalci parka treh vasi v Bohinju na referendumu leta 2003 v veliki večini izrekli, da njihove vasi ostanejo znotraj območja TNP. Pričakovali pa bi, kot smo omenili že v uvodu, da bi bili glede na povabilo TV Slovenije in po vnaprejšnjem dogovoru vključeni tudi JZ TNP in prebivalci s pozitivnimi izkušnjami, kar bi omogočalo razumevanje tudi druge plati zgodbe. Dokumentarni film bi tako lahko prispeval k razmišljanju o prihodnosti edinega Slovenskega narodnega parka in ne bi bil zgolj neupravičeno tarnanje posameznih “nezadovoljnih ljudi v najlepšem delu Slovenije”.
mag. Martin Šolar
direktor JZ TNP