ki jo je včeraj pripravila Komisija za varstvo gorske narave PZS
Ob Mednarodnem dnevu gora, 11. decembru, je Komisija za varstvo gorske narave UO PZS pripravila okroglo mizo z naslovom Neurejen motorni promet v naravnem okolju. Poleg predstavnikov PZS se jo je udeležilo veliko gostov iz Ministrstva za okolje in prostor, Zavoda RS za varstvo narave, Zavoda RS za gozdove, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, TNP-ja, predstavniki kar treh inšpekcijskih služb, policije, Lovske zveze Slovenije in še več drugih, ki jih ta problematika zadeva; skupaj kar 34 udeležencev. Po uvodnem delu načelnice KVGN Rozalije Skobe in pozdravu predsednika PZS mag. Franca Ekarja, je moderatorka okrogle mize mag. Tina Mikuš - vodja Krajinskega parka Radensko polje in članica KVGN PZS, ob posnetkih varuha gorske narave PZS Darka Lorenčiča, predstavila problematiko vožnje v naravnem okolju (obstoječa zakonodaja, izhodišča o pristojnostih naravovarstvenih nadzornikov, vloga ozaveščanja - varuhi gorske narave pri PZS, prikaz žarišč). Nadaljeval je vodja sektorja za politiko ohranjanja narave MOP, Janez Kastelic z opisom problematike vožnje v naravnem okolju - stališče MOP-a, s predstavitvijo vzrokov za spremembo obstoječe Uredbe o prepovedi vožnje v naravnem okolju in kompleksnosti priprave nove.
Sledila je široka razprava, v katero se je med drugimi vključil tudi zastopnik prodajalcev teh t. i. problematičnih motornih vozil, predstavnik ljubiteljev motornih sani, kot tudi predstavnik žičničarjev, v povezavi z gorskimi kolesarji »spustaši«. Sodelujoči so izrazili številna mnenja in predlagali načine reševanja problematike s stališča svoje stroke. Skupna ugotovitev je bila, da problematika narašča, finančni interesi so močni, da je potrebno ustrezno urediti zakonodajo in povečati kazni, tudi nadzor je prešibek, na splošno se premalo spoštuje red. Narediti je potrebno več na področju izobraževanja in vedenja o naravnih vrednotah. Ogrožena so tudi območja Nature 2000. Povečati je potrebno pristojnosti naravovarstvenih nadzornikov.
Na zaključku so bile strnjene naslednje ugotovitve:
- pomembno je ozaveščanje, tako ponudnikov, kot uporabnikov, ob okrepljeni podpori medijev, upoštevajoč tudi specifičnost posameznih letnih časov,
- nujno je noveliranje predpisov s tega področja, ob polnem sodelovanju različnih resorjev, tako pri pripravi predpisov, kot pri nadzoru,
- z vključitvijo vseh panožnih zvez je potrebno ugotoviti, kaj želimo na področju športa »početi« v t.i. naravnem »vadbišču« in o tem nato doseči družbeni konsenz,
- povečati je potrebno nadzor in povečati pooblastila nadzornikov,
- jasno je potrebno opredeliti območja, kjer bodo določene aktivnosti dovoljene oz. zagotoviti poligone za nekatere adrenalinske motorne športe,
- nujno je potrebno uvesti registracijo vseh vozil, ki se v kakršnikoli obliki pojavljajo v naravnem okolju, zaradi lažjega nadzora, odgovornost za uporabo pa mora prevzeti lastnik vozila
Vsi pa so bili mnenja, da se mora do uveljavitve boljših zakonskih rešitev upoštevati dosedanja Uredba o prepovedi vožnje v naravnem okolju. Vsi skupaj se moramo bolj potruditi, zlasti pri osveščanju in izobraževanju ljudi o varovanju in ohranjanju narave.
Načelnica KVGN je v uvod okrogle mize spregovorila:
Jutri bo Mednarodni dan gora in PZS se že vse od leta 2002 naprej trudi ta dan obeležiti delovno in varovanju ter ohranjanju narave primerno. Tako je tudi tokrat. Problematika, ki jo želimo osvetliti na današnji okrogli mizi in morda najti nekatere rešitve in odgovore, res še ne sega v sam visokogorski svet, je pa gotovo pereča in prisotna na skoraj vseh območjih Slovenije.
PZS z organizacijskimi in strokovnimi potenciali KVGN s to okroglo mizo nima ambicije iskati krivce za to, da smo v delovni naslov zapisali »neurejen motorni promet« v naravnem okolju, ampak želi skupaj z vami, spoštovani udeleženci, ugotoviti ali so izkoriščene vse možnosti, da se zajezi ta spontana, nekontrolirana in več ali manj nenadzorovana oblika škodljivega posega v naravno okolje, oziroma, da se, če smo že priča vsem tem motoriziranim oblikam sproščanja, to preusmeri v okolja, kjer to ne bo ogrožalo naravnih habitatov rastlinskih in živalskih vrst, potrebnega miru in celo varnosti drugih obiskovalcev teh območjih, še najbolje na ustrezne poligone.
Predvsem zaradi tega, ker PZS povezuje kar 258 društev, s preko 56.000 člani, njene dejavnosti pa se pretežno odvijajo v naravnem okolju, hkrati pa je ohranjanje in varovanje naravnega okolja ena naših temeljnih dejavnosti, kar potrjuje tudi status, podeljen PZS, da deluje v javnem interesu na področju ohranjanja narave, se upravičeno čutimo dolžne in tudi poklicane, da na to problematiko opozorimo tudi na tak način. Seveda tudi mi sami pričakujemo od zaključkov današnje okrogle mize oz. od vsestranske osvetlitve te težave naravnega okolja, nove ugotovitve, napotke in usmeritve, kako delovati, kaj sporočiti našim društvom, odborom in odsekom za varstvo narave in ne nazadnje tudi javnosti, ki se z vedno novimi in novimi tovrstnimi problemi obrača na nas.
Da se lahko spopadamo s tovrstnimi težavami in problemi in dejansko še več postorimo za ohranjanje in varovanje narave, ki jo poleg klimatskih sprememb, ogrožajo še številni naravi nenaklonjeni interesi in dejavnosti, smo pripravili poseben strokovni program usposabljanja varuh gorske narave, ki ga izvajamo že sedmo leto in smo do sedaj usposobili že 126 takih varuhov v različnih planinskih društvih po Sloveniji. Ti so sposobni preko široke planinske populacije in organiziranosti zaznavati in objektivno poročati o vsem, kar ogroža naravno okolje in se povezovati z vsemi tistimi, ki se jo trudijo zaščititi, tudi v obliki narodnih, regijskih ali krajinskih parkov.
S takim delovanjem, ozaveščanjem in širjenjem vedenja o naravi in procesih v njej, pomagamo izpolnjevati obveznosti naše države do območij Nature 2000, protokolov Alpske konvencije, kot tudi do izvajanja naših zakonov in podzakonskih predpisov, ki se tičejo varovanja in ohranjanja narave, vključno z Uredbo o prepovedi vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju in drugih predpisih, o katerih bomo spregovorili tudi danes.
Ministrstvo za okolje in prostor je spomladi letos med drugimi, tudi nas zaprosilo, kje vse tovrstno problematiko zaznavamo mi planinci. Nastaja tudi tekst nove uredbe, upam pa, da bomo danes skupaj in strpno ugotovili, kje se zatika, da že obstoječa ni dovolj učinkovita za preprečevanje teh pojavov.
Želim, da se po uvodni predstavitvi in opisu problematike, pozneje konstruktivno vključite v dopolnitve teh ugotovitev in nakažete možnosti za bolj učinkovito odpravljanje in reševanje teh težav.
Hvala za pozornost!