Primorske novice, Rekreacija: Prostovoljci iz OPD Koper so konec lanskega
leta uredili odsek planinske Poti gradov, ki vodi od Sv. Kvirika nad Sočergo po Kraškem robu do Ušes Istre.
KOPER► Ena od nalog Obalnega planinskega društva iz Kopra je tudi skrb za planinske in druge pohodniške ter kolesarske poti, ki planincem in vsem, ki imajo radi naravo in zanimivosti slovenske Istre, omogočajo gibanje v tem izjemnem prostoru tako, da za seboj puščajo čim manj sledov in škode v okolju.
Aldo Zubin (levo) se zahvaljuje Milanu Palčiču. Foto: maruška Lenarčič
V ta namen, v okviru društva in ob finančni podpori Mestne občine Koper, že nekaj časa deluje uigrana in dobro opremljena skupina prostovoljcev, večinoma upokojencev, ki pod vodstvom predsednika društva Alda Zubina vzdržuje že utečene poti, hkrati pa raziskuje steze in kolovoze, ki so nekoč povezovali vasi, vodili v polje, do mlinov ali k obalnim mestom, zdaj pa so že močno zabrisane in zaraščene. V okviru projekta Poti MO Koper so očistili in obnovili že marsikatero pot in jo s tem iztrgali pozabi, saj le urejena pot ponuja varno in udobno hojo ob privlačnih razgledih.
Konec lanskega leta so se lotili odseka planinske Poti gradov, ki vodi od Sv. Kvirika nad Sočergo navzdol po Kraškem robu do naravnih znamenitosti, mostu in značilnih spodmolov, imenovanih tudi Ušesa Istre. To je zelo obiskan in izjemno razgleden predel, ki premore sproščujočo moč v vseh letnih časih. Stezo, ki kasneje preide v kolovoz, so temeljito očistili podrasti in polomljenega drevja ter obnovili planinske markacije.
Največje veselje so imeli z robido, ki te tako tesno in prisrčno objame, da kar ne moreš od nje. Kljub težavam in naporu pa je bilo vzdušje na dveh delovnih akcijah veselo in sproščeno, kot se za planince spodobi.
Ob koncu delovne akcije je prostovoljce čakalo prijetno presenečenje. Naleteli so na gostilničarja Milana Palčiča iz Sočerge, ki je - kot ljubitelj in odličen poznavalec domačega okolja - izjemen vir informacij za obiskovalce. Usmerja jih na zanimive poti in navdušuje za obisk čudes narave, ki jih v okolici Sočerge res ne manjka, ob vrnitvi pa jim postreže v gostilni, kjer vlada domače vzdušje.
Udeleženci delovne akcije so ga seznanili s pravkar končano obnovo poti. Vidno zadovoljen in s širokim nasmeškom na obrazu je ekipo nemudoma nagnal v gostilno, nobeno prigovarjanje, da se jim mudi domov, ni pomagalo. Nepogrešljivi bobiči in domači refošk sta pregnala utrujenost, najbolj pa je planincem prijal občutek, da nekateri še vedno znajo ceniti prostovoljno delo.
AZ