Slovenske novice: ... iz Triglavskega parka: Volkovi povsod, pse na povodce
TNP: Volkovi v Triglavskem narodnem parku
Volk se človeka boji in se ga izogiba, prav človek pa mora poskrbeti, da ima živino prav zavarovano.
»Tudi na območju Triglavskega narodnega parka so naravovarstveni nadzorniki potrdili prisotnost volkov, in sicer najprej volčjega tropa sedmih oziroma osmih volkov na območju Pokljuke, to je samca, samice in petih ali šestih mladičev, kar je prvič v zgodovini od ustanovitve Triglavskega narodnega parka. V zadnjih tednih je bil volk opažen tudi na drugih območjih parka, in sicer na Mežakli ter v dolinah Radovne in Krme. Volk se človeka boji in se mu izogiba, vendar Javni zavod Triglavski narodni park kljub temu poziva k obzirnosti pri obisku narave in hojo po označenih poteh, še posebej pa poziva lastnike psov po dosledni uporabi povodcev,« so na spletnem omrežju zapisali pri Triglavskem narodnem parku.
Ni potreben negativen odnos človeka do volka
Negativen odnos človeka do volka nastaja zaradi škode, ki jih volk povzroča na domačih živalih. Za zmanjševanje števila škodnih primerov je ključno učinkovito varovanje pašnih živali (npr. s pomočjo nočnih varnih ograd in dobro izurjenih pastirskih psov). Javni zavod Triglavski narodni park je zaradi potrjene prisotnosti volčjega tropa v septembru obvestil kmetijska gospodarstva na območju narodnega parka in ponudil pomoč za pridobitev visokih električnih ograj. Iskanje rešitev za preprečevanje konfliktov zaradi velikih zveri bo ena izmed prednostnih nalog Javnega zavoda Triglavski narodni park v prihodnjem letu
Nadzor tudi v prihodnje
Na območju parka in vse Slovenije se bo monitoring volka nadaljeval tudi v tekoči sezoni, torej 2019/20. Osnova je zbiranje vzorcev volčjih iztrebkov. Kot najpomembnejši dejavnik na območju parka je sodelovanje naravovarstvenih nadzornikov in lovcev, ki na terenu zbirajo vzorce in jih posredujejo v analizo. Brez njih bi bila uspešna izvedba zelo otežena.
TNP, 06.12.2019: Volkovi v Triglavskem narodnem parku
Tudi na območju Triglavskega narodnega parka so naravovarstveni nadzorniki potrdili prisotnost volkov in sicer najprej volčjega tropa sedmih oziroma osmih volkov na območju Pokljuke, to je samca, samice in petih ali šestih mladičev, kar je prvič v zgodovini od ustanovitve Triglavskega narodnega parka. V zadnjih tednih je bil volk opažen tudi na drugih območjih parka in sicer na Mežakli ter v dolinah Radovne in Krme. Volk se človeka boji in se mu izogiba, vendar Javni zavod Triglavski narodni park kljub temu poziva k obzirnosti pri obisku narave in hojo po označenih poteh, še posebej pa poziva lastnike psov po dosledni uporabi povodcev.
Negativen odnos človeka do volka je prisoten zaradi škod, ki jih povzroča na domačih živalih. Za zmanjševanje števila škodnih primerov je ključno učinkovito varovanje pašnih živali (npr. s pomočjo nočnih varnih ograd in dobro izurjenih pastirskih psov). Javni zavod Triglavski narodni park je zaradi potrjene prisotnosti volčjega tropa v mesecu septembru obvestil kmetijska gospodarstva na območju narodnega parka in ponudil pomoč za pridobitev visokih električnih ograj. Iskanje rešitev za preprečevanje konfliktov zaradi velikih zveri bo ena izmed prednostnih nalog Javnega zavoda Triglavski narodni park v prihodnjem letu.
Volk se človeka boji in se mu izogiba. V Sloveniji ni nobenega zabeleženega primera, da bi volk kadarkoli napadel človeka, tudi v širšem evropskem prostoru se to dogaja le izjemoma kot posledica bolezni (npr. stekline). Treba pa je opozoriti, da so psi, ki so brez nadzora, lahko žrtev volkov. Na to kažejo tudi primeri iz Skandinavije, ko volkovi redno napadajo lovske pse.
Kako prepoznamo prisotnost volka? Lahko si pomagamo z opazovanjem sledi. Običajna volčja sled je dolga 11 in široka 8 cm. Sledi volkov je sicer težko ločiti od sledi psov, lahko pa upoštevamo namige, da sledi psa prepoznamo, če so zraven tudi sledi človeka - njegovega lastnika. Psi običajno puščajo cik-cak sledi, volkovi pa hodijo v ravni liniji. Iztrebki volka so polni dlake in jih uporabljajo tudi za označevanje teritorija, zato jih pogosto pustijo na vidnem mestu. Volkovi med seboj komunicirajo s tuljenjem, ki je dolgo in enakomerno in ga slišimo predvsem ponoči. Volkovi živijo družinsko življenje v tropih, ki ga sestavljajo vodilna samec in samica ter njuni potomci iz različnih generacij. Običajno tropi štejejo od dve do osem živali.
V preteklosti je bil volk razširjen po vsej Sloveniji, v sredini 20. stoletja pa je bil na robu izumrtja. Danes so volkovi razširjeni predvsem na Dinarskem območju, v delu Primorske in Alp. Slovenija je ena od držav v Evropi, ki se lahko ponaša s tem, da na njenem območju živijo predstavniki vseh treh vrst velikih zveri: rjavi medved, evrazijski ris in volk. Ohranjena populacija volkov je tako eden od pokazateljev dobro ohranjene narave v Sloveniji. Preživetje volkov je v veliki meri odvisno od človeka.
Javni zavod Triglavski narodni park je sodeloval pri sistematičnem spremljanju volkov v Sloveniji v projektu LIFE WolfAlps, ki je bil zaključen maja 2018, pred kratkim pa je Evropska komisija odobrila nadaljevanje projekta za obdobje petih let za izvajanje aktivnosti za izboljšanje sobivanja z volkovi na območju Alp. V projektu sodeluje 19 partnerskih in 100 pridruženih organizacij z območja Alp, iz Slovenije sodelujeta Zavod za gozdove Slovenije in Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Osrednji cilj projekta je zmanjšanje napadov volka na domače živali, zato bodo vzpostavljeni enotni intervencijski ukrepi na gorskih pašnikih, omogočen bo razvoj in spodbujanje ekoturizma, kar bo lahko vplivalo na pozitiven odnos do prisotnosti volka v regiji ter priprava enotne strategije za upravljanje z vrsto in nabor dobrih praks. Celotna vrednost projekta je skoraj 11 milijonov evrov, slovenska partnerja imata predviden skupni proračun v višini 1.299.615 €.
Odnos prebivalcev do naravnega vračanja volka je v večjem območju Alp negativen, zato projekt predvideva objektivno in transparentno informiranje o prisotnosti volka v Alpah, njegovemu vplivu na drobnico in druge prostoživeče živali ter seveda o dosežkih projekta, kar bo izboljšalo dostopnost znanstvenih dejstev o volku in sobivanju z njim.
Na območju parka in cele Slovenije se bo monitoring volka nadaljeval tudi v tekoči sezoni, torej 2019/2020. Osnova izvedbe monitoringa je zbiranje vzorcev volčjih iztrebkov. Kot najpomembnejši dejavnik na območju parka je sodelovanje naravovarstvenih nadzornikov in lovcev, ki na terenu zbirajo vzorce in jih posredujejo v analizo. Brez njih bi bila uspešna izvedba monitoringa zelo otežena.
Če želite sodelovati obiščite spletno stran: www.dinaricum.si
Več informacij o volkovih: volkovi.si in lifewolfalps.eu