Helena Plahuta 06.09.2014 07:28 2524 0

Orglice - 03.09.14

Silvo Baznik: Ura je odbila devet, ko sva se z ženo odpeljala od doma. Hitro sva bila na avtocesti, ki sva jo zapustila v Domžalah in po lokalnih cestah prispela v Stahovico ter po nekaj kilometrih parkirala na odcepu za dolino Kamniške Bele.

Na nebu so prevladovali oblaki a z dobro voljo sva stopila v gozd in po stezici po nekaj sto metrih bila na gozdnem kolovozu, ki pelje ob potoku. Danes je njegov tok po obilnem deževju v prejšnjih dneh močan in venomer slišen. To obeta, da bo slap v koncu doline nudil lepe poglede. Kmalu je potrebno prečiti potok in se nekoliko povzpeti v svet pod levimi vrhovi od Mešenika do Špegarce in desnimi vrhovi od Kope, preko Varvanja, Grdega grabna do Ojstrega roba. Medtem ko na levi prevladuje zelena barva trav in gozda, na desni spodaj zelena in rjava barva gozda, ki pa hitro preide v sivino kamna, previsov in grap visoko nad nama. Kmalu doseževa skoraj dvesto višinskih metrov od pričetka poti in sva v zatrebu doline. Pred nama je tabla za pot pod Kranjskega Dedca na sedlo Presedljaj, od koder gre planinska pot na Korošico in Ojstrico.

Po nekaj korakih se šum vode močno poveča in ko se v zatrebu pričneva spuščati, zagledava najin današnji cilj, slap Orglice. Nekdaj so ga imenovali tudi Orličje saj naj bi tod gnezdili orli. Danes se je uveljavilo ime Orglice. Pozimi, ko zamrne, naj bi dobil obliko orglic; po drugi razlagi pa naj bi zvok padajoče vode bil podoben zvoku orglic. Slap je zaradi lahkega dostopa priljubljena družinska izletniška točka. Od vznožja skalovja pod slapom do tolmuna poteka nezavarovana pot, ki je deloma nevarna zaradi možnosti zdrsa po mokrih travah in skalah. Z vso previdnostjo sva se povzpela višje, skoraj do tolmuna a zaradi visoke vode do tja ni šlo. Tako sva opazovala padajočo vodo nekaj metrov nižje, na skalah, tik pod previsno steno na najini desni strani. Slap je izredno zanimiv, saj pada vzdolž položne skalne razpoke, ki se zajeda v skalnato steno. Skupaj z manjšim slapom, ki je pravzaprav vrh slapa in pada v spodaj nevidno skalno razpoko in naprej po vidnem padcu, je visok približno štirideset metrov. Seveda brez fotografiranja ne gre in nato sledi še bolj previden premik in spust nazaj k strugi potoka in čez vodo po velikih kamnih na drugo stran. Tu si privoščiva krajši počitek in spokojni užitek v gledanju in poslušanju padajoče vode.

Pri povratku si ogledava še manjši kanjon potoka Kamniške Bele tako z njegovega dna kot z mostu nad njim. Da izlet ne bi minil brez kavice, se odpeljeva do planinskega doma, kjer pred užitki črne tekočine obideva majhno umetno jezero in si ogledava množico izvirov Kamniške Bistrice.