Urban Golob: Letošnje srečanje za 1. maj v Paklenici je minilo predvsem v znamenju slabega in nestanovitnega vremena. Pravzaprav je vprašanje, če letošnjo prvomajsko plezarijo sploh označimo za srečanje. Tisti, ki smo prišli v njen kanjon sredi tedna, smo naleteli na pol prazne kampe.
Pakleniški prvi maj 2004
Letošnje srečanje za 1. maj v Paklenici je minilo predvsem v znamenju slabega in nestanovitnega vremena. Pravzaprav je vprašanje, če letošnjo prvomajsko plezarijo sploh označimo za srečanje. Tisti, ki smo prišli v njen kanjon sredi tedna, smo naleteli na pol prazne kampe, saj sta dež in burja prvi vikend odpihnila in odplavila dobršen del slovenskih plezalcev, ki so optimistično razpoloženi prišli pod Velebit že teden pred praznikom dela.
Le malo boljše vreme je bilo za prvomajski vikend, ko je hitro spreminjajoče se vreme skoraj onemogočilo hitrostno tekmo v steni Debelega kuka. Slaba napoved za dni, ko je bilo praznovanje delavskega praznika dela potisnjeno vstran pod pritiskom evroslavja, pa je pospremila domov še večino drugih vztrajnežev in zdelo se je, da smo v Starigrajskih kampih samevali samo tisti, ki smo imeli kakrkoli opraviti s tekmovanjem v hitrostnem plezanju, katerega finančno podpira Red Bull.
Srečanje plezalcev na suhem pod Red Bullovim šotorom 1. maja.
Tudi družabnega življenja ni bilo kaj dosti. Rajna s preobrazbo v hotel izgublja status »miting pojnta« z obveznim pivom, kakršnega smo poznali nekoč in kjer so se alpinistična rajanja odvijala tudi preko cele noči, če si to seveda zmogel. Nekaj starejših plezalcev, ki te čase še pomnijo, se je odpravilo na zaslužen vrček po vsakodnevnem naporu k Dinku, prednjačilo pa je samostojno žuljenje pirovskih piksen pred vrati svojih šotorov. (Štajerci naj oprostijo, če ni bilo tako tudi pri njih, ker smo bili nastanjeni v različnih uradnih šotoriščih.)
Kdor čaka dočaka - gledalci na soncu.
Akcija! Andrej Grmovšek s pogonom na vse štiri!
Zato je izraz prvomajsko »srečanje« ustrezen le zaradi tekmovanja, čeprav sta bili tudi predavanji Stipeta Božića in Borisa Čujića dostojno obiskani. Na dirko po strmalnih stenah Debelega kuka so v Paklenico prišli Italijani, Slovaki, Hrvati, Slovenci, Bosanci in Beograjčani. In to celo štirje, ki so se iz glavnega mesta rajnke federativne države pritresli z majhnim yugom. Dva izmed njih sta nastopila tudi na tekmi, čeprav nista imela skoraj nič izkušenj s plezanjem več raztežajev dolgih smeri. Očitno sta se ravnala po geslu »Just For Fun« in tako še popestrila sicer sproščeno a močno motivirano ozračje med tekmovalci. Hitrostna prireditev se je zaradi dežja razvlekla na dva dni, toda narava ima vedno prav in tudi tokrat je dovolila izpeljati tekmovanje, brez katerega bi v stenah samevalo le tistih nekaj Poljakov, ki so po odhodu tekmovalcev samotarili v stenah kanjona. Tako lahko zapišemo, da je tokrat kapital (Red Bull) rešil plezalski praznik dela.
Besedilo in fotografije
Urban Golob
P.s.: Druženje pa je vseeno bilo. Prireditelji tekmovanja so v soboto zvečer na obali pred hotelom Alan vrteli muziko, žur pa so popestrili lokalni fantini, ki so se nad zagrebškimi organizatorji tekmovanja hoteli fizično maščevati za večerni poraz Hajduka proti Dinamu.