Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...
Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Marko Renčelj 1342 0

Parenzana med evropskimi zelenimi potmi

Večer, Gore: Pot zdravja in prijateljstva je projekt treh držav

Parenzana med evropskimi zelenimi potmi

Pot zdravja in prijateljstva je projekt treh držav in poteka po trasi bivše železniške proge Trst-Poreč. V skupnem projektu je sodelovalo 17 županov občin. Letno se po poti poda nekaj tisoč planincev, ki občudujejo raznolikost
terena in pestrost rastlinskih vrst

V občini Koper so projekte revitalizacije in izgradnje turističnih in rekreacijskih poti v slovenski Istri začeli pred desetimi leti. Projektom so takrat dali vsebino in jih poimenovali kot Turistične poti po Slovenski Istri, Tematske poti, Poti po pozabljeni deželi, Poti gradov, Obalna peš pot in še kaj. V tistih letih se je rodila tudi ideja o revitaliza ciji stare železniške proge Trst-Poreč, ki naj bi jo namenili za rekreacijske in turistične namene, s poudarkom na pohodništvu, kolesarjenju in pešačenju.
Projekt Pot zdravja in prijateljstva Parenzana je bil prijavljen na razpis iz programa Phare CBC Projects Fund Slovenia/Italy. Pogodba je bila uradno potrjena konec leta 2001. Projekt je obsegal izgradnjo mostu čez reko Rižano, ureditev dela trase na odseku v Izoli, nabavo opreme za muzej Parenzana v Izoli,
izdelavo paviljona za lokomotivo v Izoli in izdajo publikacije prevod knjige o Parenzani.
Pot zdravja in prijateljstva Parenzana je vključena tudi v evropske zelene poti. Mejnik je bil september 1999, ko so ob prisotnosti predstavnikov občin Koper, Izola, Piran, občin s tržaškega Milje, Dolina in Trst ter Pokrajine Trst in Ministrstva za promet in zveze sprejeli stališča in zaključke o podpori projektu Pot zdravja in prijateljstva. Leto kasneje so podpisali pismo o nameri, s katerim se je 17 županov občin, v katerih poteka trasa železnice, zavezalo k realizaciji skupnega projekta Pot zdravja in prijateljstva Parenzana. V pismu o nameri so tudi opredelili, da traso bivše železniške proge namenijo rekreaciji. Brez tega dogovora in ustreznih formalnih postopkov, ki so mu sledili, projekta ne bi bilo možno realizirati. Trasa je pa bila že leta 1995 vključena v planske akte nekaterih obalnih občin kot objekt naravne in kulturne dediščine, zanjo pa so bilo predpisano tudi varstveni režim in razvojne usmeritve.
Rekreacijska pot poteka od Portoroža, mimo Izole in Kopra proti Vanganelu, Marezigam, Pomjanu, Šmarjam, Župančičem do Rokave ter preko Škrlin do Briča. Ideja je predvidevala tudi možnost drugega kraka skozi Bertoke proti Ankaranu in Trstu. V projektni skupini so sodelovali posamezniki in društva,
predvsem pa župani občin, ki ležijo obtrasi bivše železniške proge, v Italiji, Sloveniji in na Hrvaškem. Svoj prispevek so dali tudi člani Obalnega planinskega društva s kolesarsko sekcijo. Pot je prepoznavna v vseh treh državah, po katerih poteka trasa in je delno v državni, delno pa v občinski lasti. Država je traso poimenovala z imenom D8, kar je oznaka za daljinsko kolesarsko pot številka 8.
Letno se po poti poda nekaj tisoč planincev, ki občudujejo raznolikost terena in pestrost rastlinskih vrst. Ker ni posebnih strmin, je pot primerna tudi za manj izurjene pohodnike in otroke. Pravzaprav pa se je šele z otvoritvijo mostu povečalo število kolesarjev in peščev, kajti do tedaj je bila reka Rižana osnovna ovira na tem delu trase.

Urška Šprogar
Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
novosti v2 Večer

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

Prejšnja objava »Snežnik na morju!«
Naslednja objava Vodniček Hribovski gardaland
  • Število objav: 46167

Novosti