v četrtek, 29. aprila 2004 ob – Imel je ambiciozen načrt: v 82 dneh se povzpeti na prav toliko alpskih štiritisočakov. Do nesreče pa je prišlo, ko sta s Patrickom Magninom prečila z Täschhorna, 66. vrha s seznama, proti naslednjemu štiritisočaku - Domu.
Patrick Berhault
se je smrtno ponesrečil
Patrick Berhault se je smrtno ponesrečil v četrtek, 29. aprila 2004, ob 11.30 – Je ena velikih legend francoskega alpinizma osemdesetih in devetdesetih let
Imel je ambiciozen načrt: v 82 dneh se povzpeti na 82 alpskih štiritisočakov. Do nesreče je prišlo v Waliških Alpah, ko sta z Patrickom Magninom (40) prečila s Täschhorna (4.491 m, bil je že 66. vrh na seznamu), proti Domu (4.545 m). Usodna zanj je bila opast, našli so ga pod steno, na strani Saas Feeja.
Bil je eden velikih legend francoskega alpinizma osemdesetih in devetdesetih let, ki so postavili francoske alpiniste med vodilne na svetu. V začetku je bil eden izmed najboljših športnih plezalcev, povsem ob boku takratnih velikih zvezd športnega plezanja Edlingerja in Gulicha. Njegovi smeri Ceiling of Augusta in Periferica the West, sta bili eni prvih smeri z oceno 8b+ in sta bili ponovljeni šele po več kot desetletju.
A njegov teren so bile gore. Skupaj z Gabbaroujem, Profitom ter pokojnima Jean Marcom Boivinom in Ericom Ecoffierjem so v osemdesetih in začetku devetdesetih v Alpah počenjali stvari, ki so še danes jasne le redkim. Z Boivinom sta preplezala Ameriško smer v Druju, z vrha poletela s padalom pod Aig du Fou in tam isti dan preplezala še eno Ameriško ter bila zvečer že na pivu v Chamonixu. S Fredom Vimalom sta v neverjetnem dnevu opravila s Super Puetereyskim grebenom, kar pomeni smeri Ratti - Vitali (VI/V, 650 m) v Aig. Noire, Gervasutijevo (V+, 500 m) v Aig. Gulliermina in Centralni Freneyski steber (VI, A2 ali VIII+, 500 m) z zaključkom na vrhu Mont Blanca. S Francoisem Bibboletom sta v enem zamahu pozimi preplezala Coltona v Les Droites, Britansko v Grandes Jorasses, Chechinel-Nomine v Grandes Piller d’Angle in končala s Hypercouloirjem v Mont Blancu. Pa vrsta težkih zimskih povezovalnih vzponov v Dauphineji…
V širši javnosti je postal znan zlasti pred dvema letoma, ko je opravil plezalsko prečenje Alp, začenši s Čopovim stebrom v Triglavu; vmes je preplezal večino slovitih smeri in gora (npr. Ribo v Marmoladi, Klasiko v Eigerju, Desmaisona v Jorasses, Bratov Schmid v Matterhornu …). Iz tega obdobja je znano zimsko nizanje šestnajstih smeri v Freneyskih in Broulliardskih stebrih. Nekaj mesecev zatem je stal še na vrhu Everesta.
Morda je nenavadno, da se ob tako briljantni in vsestranski plezalske karieri ni bolj posvetil Himalaji. Bil je še na vrhu Šiše Pangme a človek s takimi predispozicijami, študentje v ENSI so ga klicali Mutant, je bil verjetno sposoben tudi v najvišjih gorah stopiti v ospredje. A Alpe so ga popolnoma okupirale in mu dale dovolj. Prav tam je s svojimi "futurističnimi" idejami in dejanji pustil neizbrisen pečat.
S podatki sodelavcev pripravil
Tomaž Jakofčič