ŠAO Velenje - Jerneja Florjanc: V petek, 20. februarja, je v Slovenskem planinskem muzeju predpremierno gostoval dokumentarni film o izjemni alpinistki
... in poslovni ženski, ki je sodila med največje kinematografske in filmske strokovnjake tistega časa - Pauli Jesih.
Scenarist Andrej E. Skubic, ki je na povabilo Slovenskega mladinskega gledališča napisal tudi besedilo za dramo nad prepadom in režiser Igor Šterk, sta ob podpori Dokumentarnega programa RTV Slovenija ter pomoči številnih sodelavcev širši javnosti prikazala drugo, poslovno plat te izjemne osebnosti, ki se je z osebnimi dosežki zapisala v vrh svetovne alpinistične in naše narodove zgodovine. Bila je vrhunska alpinistka in ena prvih, ki se je poleg moških enakopravno lotevala najzahtevnejših prvenstvenih plezalnih smeri. Predvsem je znan njen vzpon v osrednjem triglavskem stebru v navezi z Jožem Čopom.
Ena od glavnih nosilk v razvoju slovenskega alpinizma je bila rojena 10. maja 1901 v Ljubljani očetu Jakobu in
materi Mariji kot najstarejša izmed petih otrok. Doma so imeli obrt, a je poslovni svet kmalu zamenjala za alpinistiko. V okviru TK Skala je nizala plezalne uspehe pri ponovitvah in prvenstvenih vzponih vse do težkega padca v steni Velike Mojstrovke, ki je za nekaj časa zaustavil njeno plezalsko pot. Prosila je očeta za posojilo in se posvetila kinematografski dejavnosti. Bila je lastnica prvega kina v Celju, kjer so prvi v Jugoslaviji uspešno predvajali slovenske podnapise med predstavami. Bila je tudi lastnica najelitnejšega umetniškega kina v Ljubljani – Kina Matica in tudi Kina Ptuj.
Med vojno je v kleti svojega ljubljanskega kina tiskala partizansko propagando, skrivala pomembne funkcionarje OF in finančno podpirala gibanje, internirance, begunce, zaradi česar je ob koncu vojne skoraj bankrotirala. Kljub temu je prišla navzkriž s povojno oblastjo.
Prijateljstvo, ki jo je vezalo s Čopovim Jožom, se je med vojno utrdilo in takoj po koncu sta, oba že v letih in po dolgi prekinitvi plezanja, skupaj zmogla preplezati eno najveličastnejših smeri v zgodovini alpinizma pri nas - Centralni ali Osrednji steber v Steni.
Kmalu po plezanju v Stebru so jo obtožili sodelovanja z okupatorjem. Nova oblast jo je skozi neštete sodne procese sčasoma zlomila, ponižala in ji vzela dobro ime. Razlastili so jo in ji vzeli vse premoženje, saj se ni želela uklanjati nacionalizaciji, ki je predvidela ustanovitev nacionalne filmske industrije v rajnki Jugi.
Bila je ena prvih žensk, ki so v provincialni Ljubljani nosile hlače in v javnosti kadile cigarete. Bila je ženska, ki je v vseh ozirih želela biti najboljša v vsem kar počne. Bila je ambiciozna, izobražena in podjetna. Oseba, ki se ni ozirala na družbene pregrade.
Kasneje, izčrpana od povojne kalvarije, je opravljala delo oskrbnice v Erjavčevi koči na Vršiču in v Triglavskem domu na Kredarici ter se tako umaknila v osamljenost. Ni želela, da bi jo ob obletnicah počastili s planinskimi častmi in odličji, ki jih je le malokdo zaslužil tako kot ona. Umrla je v Ljubljani 12. decembra 1976. Njeno zadnjo željo, potrositi pepel s posmrtnimi ostanki preko severne stene Špika, so lahko svojci uresničili šele pred kratkim.
Predstave so se udeležili tudi vidnejši predstavniki slovenskega planinstva in alpinizma, med drugimi Paulini še živeči znanci, ki so pomagali pri soustvarjanju filma. Za konec sta scenarist in režiser povedala nekaj zanimivosti, predvsem o raziskovalnem delu projekta in lastnih vtisih ob spoznavanju markantne osebnosti. Predstavnica RTV nam je z govorom spodbudila zanimanje za takšne predstave, saj je pod okriljem nacionalke nastalo več krajših in daljših dokumentarcev o pozabljenih, a izjemnih osebnostih naše zgodovine.
Po predstavi sva si ogledala še spominsko razstavo o Pavlu Kunaverju, nato pa med živahnim pogovorom sedla v avto in zapustila najlepši konec naše deželice.
Jerneja in Tadej
Viri:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Pavla_Jesih
http://www.gore-ljudje.net/novosti/62646/
http://www.gore-ljudje.net/novosti/6007/
http://www.planinskimuzej.si/?viewPage=145
http://www.pogledi.si/ljudje/drugemu-cloveku-ne-mores-videti-v-glavo
http://www.academia.edu/9184614/Zgodovina_slovenskega_alpinizma
Planinski vestnik 12/2013 str.: 4-15