Slovenske novice - Jaroslav Jankovič: V Pakistanu se je na 7284 metrov visoki gori Mustagh Tower smrtno ponesrečil 49-letni alpinist Pavle Kozjek
S soplezalcem Dejanom Miškovičem sta preplezala 2200 metrov visoko severno steno in se tik pod vrhom razvezala, da bi se odpočila — Pavle je stopil iz bivaka na opast, ki se je vdrla — Povzpel se je na več kot 1000 gora na vseh celinah in preplezal nešteto navpičnih sten — Leta 1997 je kot prvi Slovenec osvojil Mount Everest brez dodatnega kisika — Mustagh Tower je bil njegova zadnja zgodba — »Ta gora je popolna, ni visoka, a tako je lepa, skrita med dvema ledenikoma, čarobna,« je rekel pred odhodom
Ljubljana, 26. avgusta: Slovenijo je včeraj pozno popoldne dosegla novica, da na gori Mustagh Tower v Karakorumu v Pakistanu pogrešajo enega najboljših slovenskih alpinistov vseh časov Pavleta Kozjeka. Na 7284 metrov visok ledeni stolpič Mustagh se je odpravil v začetku avgusta s soplezalcema Dejanom Miškovičem in Gregorjem Kresalom. Miniaturna odprava, take je imel Pavle najraje, se je mesece pripravljala na vzpon po še nepreplezani, 2200 metrov visoki severni steni.
Medtem ko je moral Kresal zaradi hudih zdravstvenih težav že pred dnevi odnehati, naj bi Kozjek in Miškovič v ponedeljek dopoldne že preplezala steno in se na višini približno 7000 metrov, se pravi tik pod vrhom, razvezala. Kot poroča svetovna alpinistična stran www.alpinist.com naj bi Kozjek stopil iz bivaka na opast, ta se je vdrla in padel je v brezno.
Ta gora je popolna
Miškovič je takoj po nesreči poklical prijatelje v domovino in jim povedal, kaj se je zgodilo s Pavletom, sam pa ostal ujet pod vrhom brez hrane in opreme, saj naj bi vrv in hrana izginili s ponesrečenim prijateljem. Steno sta namreč preplezala v hitrem in lahkem alpinističnem blitzkrieg slogu, pri katerem se plezalci pred vzponom zavestno odločijo, da bodo vzeli s seboj le najnujnejše.
Mustagh Tower je morda zadnji velik izziv svetovnih alpinistov. Velja za eno najzahtevnejših gora na svetu, ki pa so jo v velikem tekmovanju med angleško in francosko odpravo preplezali že leta 1956. Angleži so dosegli vrh po zahodnem grebenu 6. julija, pet dni za njimi pa po vzhodnem grebenu še Francozi. Na nekaj metrov nižji drugi vrh (7180 m) so splezali leta 1984. Nazadnje so to goro osvojili leta 1991.
Pavle Kozjek in Dejan Miškovič sta bila na poti proti vrhu torej prva po 17 letih in sploh prva, ki sta se spopadla z izjemno zahtevno severno steno. Kozjek se je za Mustagh odločil zaradi težavnosti, a kot mi je maja letos priznal sam, predvsem zaradi njene lepote, ošiljenega stolpičastega videza. Spomnim se njegovih besed: »Ta gora je popolna, ni visoka, a tako je lepa, skrita med dvema ledenikoma, čarobna ...« Pavle je bil namreč v svojem izrazu velik poštenjak, z izjemnim občutkom za mero dobrega okusa. Pero mu je lahkotno teklo čez belino, za seboj ni veliko popravljal. Intelektualec evropskega formata, ki je v angleščini pisal skoraj tako dobro kot v slovenščini. Velika izjema med športniki in prava redkost v Sloveniji.
Miškovič sestopa
Miškovič je po satelitskem telefonu poklical Kresala v Slovenijo in mu povedal, kaj se je zgodilo. Ta je o nesreči obvestil Vikija Grošlja in Tomaža Humarja, ki sta sprožila reševalno akcijo, saj se ni vedelo, ali bo Miškovič zmogel sestop po drugi, lažji strani gore. Medtem ko sta Humar in Aleš Kožel že včeraj poletela proti Londonu, tam jima je po posredovanju zunanjega ministra Dimitrija Rupla uslužbenec pakistanske ambasade prinesel vizuma na letališče, je reševalna služba Askari v Pakistanu organizirala helikopterski prevoz nekaterih slovenskih alpinistov, članov odprave na K7 (Aleš Česen), ki je od Mustagh Towerja oddaljen dva dni hoda. Ti naj bi se povzpeli, da pomagajo izčrpanemu Miškoviču, medtem ko naj bi Humar in Koželj potrebovala vsaj nekaj dni za aklimatizacijo. Reševalno akcijo so po mnenju poznavalcev sprožili tudi zaradi psihološkega učinka, ki daje človeku moč, saj ve, da mu gre nekdo naproti. Toda kot kaže, je alpinist zbral dovolj moči za rešitev, saj so približno ob enih s Planinske zveze Slovenije sporočili, da mu je vreme naklonjeno in da mu je že uspelo sestopiti do višine 5000 metrov. Kdaj se bo začelo iskanje nesrečnega Kozjeka, še ni znano.
Jaroslav Jankovič