Franci Savenc 20.07.2008 15:15 1332 0

Peru 2008 - 17.07.

Grega Kofler: Minilo je že kar nekaj časa od kar sem zadnjič pisal. Ko smo prišli prvič iz hribov ni bilo časa za na net smo imeli preveč drugih opravkov, saj smo se že takoj naslednji dan odpravljali naprej …

Prva naša etapa je bila v dolini Paron od 2. do 6. julija. Primarni cilj je bil vzpon preko južne stene na vrh Artesonraja (prvi so ga opravili Slovenci). Zaradi velike količine novozapadlega snega smo ta načrt opustili, saj so predhodniki sporočali, da je zapadlo 50 in več centometrov snega (sugar snow) in da so razmere nemogoče. Kasneje je sicer dvema Romunoma uspelo priti na vrh v 13 urah povprečen čas za Normalko pa je okoli 5 ur.

Caraz 1 je bil potem naš cilj. Iz Campa Morene smo videli lepo snežno linijo v JV steni preko nekega strmega žleba na južni greben in potem na vrh, pa smo tudi ta cilj opustili. Ko sva poskušala z Rajkotom popoldne markirati pot čez ledenik do pod stene za ponoči, se je pred nama podrl velik serak in sva se potem hitro pobrala nazaj v CM.
Zjutraj smo poizkušali po normalni smeri čez zelo razbit ledenik priti na Caraz 1, pa nam je pot do vrha preprečila razpoka široka 5-6 metrov (nekje na višini 5400 m), preko katere ni bilo prehoda. Tako smo v nedeljo naše bivanje v dolini Paron zaključili z ničelnim izkupičkom.

V torek 8. julija smo se odpravili z rezervnim planom v dolino Ishince. Ravno v tistem času je bil (od ponedeljka do srede) splošen štrajk v Huarazu in je bilo kar težko dobiti prevoz, pa še malo nevarnosti je bilo, da te kakšni neotesani protestniki napadejo, zato smo iz Huaraza krenili že zgodaj zjutraj.
9. julija smo se sprehodili na Urus Este (5495 m) in se še dodatno aklimatizirali.
10. julija smo se povzpeli do T1 pod zahodno steno Tocllaraja (6032 m). En dan pred nami sta bila v steni dva Tolminca in sta poročala o izvrstnih razmerah, edini problem da je bila megla do višine 5600 metrov, zato sta se kar malo lovila na sestopu.
Spali smo na višini okoli 5400 metrov. Pod steno smo odšli ob 4.30 in bili v steni okoli 5.15. Plezali smo po navezah Rajko Lotrič-Boris Madon in Gregor Berce-Grega Kofler. Po dobrih šestih raztežajih smo prišli na megleni greben in nato je bilo še dobrih sto metrov do vrha, ki smo ga dosegli okoli 10.30. Sledil je malo bolj zanimiv in orientacijsko težavnejši sestop po Normalki, saj je bila vidljivost zaradi megle zelo slaba, zapadlo pa je tudi okoli 15 cm snega in so bile sledi Tolmincev ter ostalih plezalcev slabo vidne. Ob 14. uri smo bili v T1, kjer nas je počakal Jure Vajs, saj ga je pestila slabost in se vzpona ni mogel udeležiti. Pospravili smo šotore in odbrzeli v bazo.

Naslednji dan je bil dan počitka. Zjutraj lepo vreme popoldne dež s snegom in načrt povzpeti se še na Ranrapalco je propadel, saj je zapadlo okoli 30 cm snega. Zato smo se 13. julija povzpeli na Ishinco (5530 m) in s tem se je naše bivanje v dolini tudi končalo.

Ko pišem (bilo je 17.07.) smo še v Huarazu, večina Slovencev je že odšla domov ali pa malo v turizem. Mi pa odhajamo v Limo jutri in potem še v turizem. V Slovenijo se vrnemo 26. julija.

Lep pozdrav na sončno stran Alp