Franci Savenc 18.08.2008 07:29 3209 0

Peš po Koželjevi poti

Slovenske novice - Primož Hieng: Franci Ekar, predsednik Planinske zveze Slovenije, kamniški župan Anton Tone Smolnikar in predsednik Planinskega društva Kamnik Ivan Resnik so odprli obnovljeno Koželjevo pot v dolini Kamniške Bistrice.

Prav vsi so pohvalili velik prispevek slovenskih planincev, ki jih združujejo predvsem solidarnost, skrb za okolje in ne nazadnje narodna zavednost. Več kot 1200 članov PD Kamnik je zagotovilo, da bo ta duh živel še naprej.

Nekdaj, v prvih letih razvoja planinstva, je bilo izhodišče za obisk Kamniških planin mesto Kamnik. Obisk se je še posebno povečal z dokončanjem železniške povezave z Ljubljano. Takratni »turisti« so hodili peš iz Kamnika v Kamniško Bistrico in nato na želene vrhove. Pot jih je običajno vodila kar po glavni cesti ob Smodnišnici, ob tako imenovanem Kitajskem zidu. Tako ob odprtju prenovljene Koželjeve poti pravi publicist Aleksander Sarnavsky.

Do Stahovice so se lahko nato peljali z vozom in šele pozneje z avtobusom, saj so cesto po drugi svetovni vojni razširili in asfaltirali. Vendar je med kamniškimi planinci še vedno ostala ideja o povezavi Kamnika s Kamniško Bistrico po pešpoti.

»Po prvi svetovni vojni je kamniška podružnica Slovenskega planinskega društva ostala brez planinskih koč,« pravi Sarnavsky. »Posvetila se je bolj markiranju in popravilu planinskih poti. Edino vidno samostojno delo podružnice v povojnem obdobju je pot od galerije skozi Predaselj proti izviru Kamniške Bistrice. Slavnostno odprtje poti in galerije je bilo 27. junija 1927. Pot je vodila od smodnišnice po levem bregu reke Bistrice do mostu v Stranjah, od tam pa po desnem bregu skozi Zagorico in Županje njive do Iverja. Dalje se je vseskozi vila ob vodi do soteske Predaselj, kjer je bil veličasten slap, ki je nastal okoli leta 1890, podivjana Bistrica pa je 26. oktobra 1952 odnesla zagozdeni les v dolino. Slapa ni bilo več. Ostal pa je kanjon ali soteska, ki s svojimi strmimi stenami ponuja nepozaben pogled.«

Danes je pot popolnoma prenovljena. Vodi nas od mostu na Iverju prek Hudega polja, tu se dvigne v klanec do stare lovske poti. Po tej poti se spusti do Malega grabna. Po stari trasi ob vznožju širokega grabna nadaljuje do Ribje peči. Tod so v prejšnjih časih vodile galerije nad strugo Bistrice, zdaj se prek stopnišča lestve vzpnemo na Ribjo peč in nato spustimo na cesto, ki vodi v dolino Korošice.

V drugi smeri vodi cesta do žičnice na Veliko planino. »Naša steza se spusti proti strugi Bistrice prek potoka Korošica in v lahkem valovanju prispe do kanjona,« pove Sarnavsky. »Vzpne se do naravnega mostu. V tem delu je tudi stopnišče do struge, kjer lahko najbolj doživimo mogočnost tega Bistriškega bisera. Po levem bregu nadaljujemo pot ob kanjonu in nato zavijemo proti cesti. Po stari bistriški cesti se nato spustimo do malega izvirka, sto metrov nad njim se pot razcepi. Desni krak vodi na avtobusno parkirišče in k planinskemu domu v Kamniški Bistrici, levi pa k lovski koči Pri Jurju. K Jurju vodi tudi markirana pot po desnem bregu Bistrice, kjer se 500 metrov pred koncem poti srečamo z izviri, obraščenimi v mah, ki se jim pravi potoki. Pot je dolga osem kilometrov in jo prehodimo v dveh urah in pol.« Koželjeva pot se imenuje po znanem kamniškem planincu, nekdanjem predsedniku PD Kamnik, vodji gorske reševalne službe in slikarju gora Maksu Koželju.

Leta 2007 in v začetku 2008. so kamniški markacisti planinsko pot obnovili, del te pa so začeli uporabljati za poučne namene. Koželjevo planinsko pot posvečajo 115-letnici ustanovitve prve podružnice Slovenskega planinskega društva, ki so jo Kamničani ustanovili leta 1893.