Delo, Aktualno - Robert Galun: Vožnja v naravnem okolju - Skoraj poldrugo leto po javni razpravi o osnutku zakona se ni veliko premaknilo
Maribor – Osnutek zakona o vožnji z vozili v naravnem okolju še naprej ostaja – osnutek. Od javne razprave septembra 2011 se ni premaknilo skoraj nič, na ministrstvu za kmetijstvo in okolje (MKO) pa pravijo, da proučujejo možnost ureditve problematike v zakonu o ohranjanju narave.
Na MKO pravijo, da sodelujejo pri usklajevanju predlogov in rešitev v postopku priprave besedila zakona, ker urejanje posega v pristojnosti več resorjev. Pričakujejo, da bo odločitev o spremembah in dopolnitvah zakona o ohranjanju narave znana v prvi polovici tega leta. Do uveljavitve velja stara uredba s smešno nizko kaznijo za kršitelje – 41,73 evra oziroma le polovico ob plačilu v osmih dneh.
V Planinski zvezi Slovenije (PZS) so po besedah predsednika Bojana Rotovnika skupaj z lovsko in ribiško zvezo vložili veliko napora v konstruktivno sodelovanje pri pripravi novega zakona. Predvidevanja, da bo kmalu po javni razpravi pripravljena nova različica predloga, so se pokazala za napačna, poleg neodzivnosti pa ministrstvo PZS ne posreduje nobenih informacij o poteku. V PZS so zato nad odnosom MKO močno razočarani, v zadnjih desetih letih pa opažajo veliko povečanje števila voznikov motornih vozil na planinskih poteh; pozimi voznikov motornih sani, v toplejših mesecih motoristov in voznikov štirikolesnikov. Vsi povzročajo čezmeren hrup, smrad in poškodbe površja, ogrožena je varnost obiskovalcev narave, živalim pa se krči življenjski prostor; na udaru so zlasti na hrup in smrad občutljive živalske vrste, kot je divji petelin, ki ima pri nas še zadnja gnezdišča v srednji Evropi. PZS zato ostro nasprotuje vsem vožnjam z motornimi vozili v naravnem okolju, saj Slovenije ne gre primerjati s Skandinavijo in Aljasko. Poseljenost in naravne danosti pri nas so neprimerljive s tamkajšnjimi prostranstvi, pravi Rotovnik.
Drugače je z gorskimi kolesarji, ki se že leta zavzemajo za odprtje vseh planinskih poti in zapiranje problematičnih odsekov. Njihovo stališče je torej povsem nasprotno od tistega v osnutku zakona, saj bi zakonodajalec vožnjo v naravnem okolju prepovedal, razen ko bi gorski kolesarji dosegli dogovor z lokalnim planinskim društvom oziroma upravljavcem ali lastnikom poti. V PZS so kolesarjem naklonjeni, poudarja Rotovnik, a od njih pričakujejo aktivno vlogo pri vzdrževanju in financiranju tistih odsekov planinskih poti, ki bodo odprti za kolesarjenje. Planinci to počnejo prostovoljno brez sistemskega vira financiranja: »Na okrogli mizi na temo gorskega kolesarstva pred novim letom v Bovcu sem jasno povedal, da planinska organizacija načeloma podpira tudi kolesarstvo, a se morajo kolesarji ustrezno organizirati, se dogovoriti z lastniki zemljišč, skrbniki poti in organizacijami, ki upravljajo prostor.«
Planinske poti za kolesarjenje bo PZS odpiral v soglasju s planinskimi društvi. Večja ko bo podpora kolesarjev pri vzdrževanju planinskih poti, več poti bo odprtih tudi za kolesarjenje, pravi Rotovnik. Prve poti bodo po njegovih besedah odprte že do poletja, in če bodo izkušnje pozitivne tako z vidika uporabe kot z vidika vzdrževanja, bodo vrata kolesarjem za odpiranje novih planinskih poti na široko odprta.
Urednik znane gorsko-kolesarske spletne strani mtb.siAndrej Dekleva ne vidi razloga, da zadeva ne bi delovala. Poudarja pa, da nobeno planinsko društvo, ki za seboj nima baze kolesarjev, tega ne bo storilo samo od sebe. In ker kolesarji še zdaleč niso organizirani tako kot planinci, bo to pač trajalo nekaj časa.
Robert Galun
Foto Darko Lorenčič