Večer, Slovenija - Jurij Berložnik: "Upokojeni" slovenski olimpionik Iztok Čop je kot slavnostni govornik na podelitvi priznanj Planinske zveze Slovenije zanimivo povezal prostovoljstvo, planinstvo in šport s stanjem duha v Sloveniji.
Planinska zveza Slovenije (PZS) je letošnja priznanja podelila na Koroškem, gostovala je pri enem izmed 276. planinskih društev v Sloveniji, planinskem društvu (PD) Prevalje. V tamkajšnji dvorani Družbenega doma so podelili 34 spominskih plaket in dvanajst svečanih listin ljudem, ki so s svojim prostovoljnim delom največ pripomogli k živahnosti ene največjih nevladnih organizacij pri nas. Najvišje priznanje, svečane listine so prejeli Rozalija Skobe (PD Krka Novo mesto), Slavko Potrata (PD Trbovlje), Vojko Pohar (PD Radeče), Ciril Pleško (PD Škofja Loka), Vinko Pfeifer (PD Trbovlje), Matija Močilnik (PD Prevalje), France Malešič (PD Kamnik), Albina Mahovne (PD Bohor Senovo), Leopoldina Lorenci (PD Slovenska Bistrica), Zdravko Likar (PD Kobarid), Franjo Kunej (PD Zavod za zdravstveno varstvo Celje) in Tone Tomše (PD Radovljica), ki so mu svečano listino podelili posthumno.
Slavnostni govornik na podelitvi priznanj je bil najboljši slovenski športnik v zgodovini samostojne Slovenije Iztok Čop. Kot je povedal, je tudi sam v mladosti veliko planinaril in se veselil druženj ob planinskem čaju, zato zdaj z veseljem opazuje hčerki, ko se zadovoljni vračata s pohodov mladinske sekcije radovljiškega planinskega društva. Vzporedno s planinstvom se je po njegovem razvijalo tudi prostovoljstvo. Čop je opozoril na izjemen pomen prostovoljcev v športu in izrazil nezadovoljstvo z regulativo na tem področju. "Žal posodabljanje zakonov, ki urejajo to področje, in stanje duha v naši domovini prostovoljce redči in vse bolj odriva na rob športnih društev. Zdi se mi, da tisti, ki so v bližnji preteklosti, in mogoče nekateri še vedno, uokvirjali oziroma formalizirali organiziranost športnih društev, prostovoljstva enostavno niso oziroma ga ne razumejo. Omejevanje dela prostovoljcev in obremenjevanje s pretirano administracijo prostovoljce odvrača od prostočasnega delovanja v društvih, društvom pa otežuje nemoteno delovanje. Delo, ki se ga je v preteklosti opravilo v krogu prijateljev, morajo danes opraviti profesionalci oziroma podjetja, česar pa društveni proračuni pogosto ne zmorejo. Še bolj kot formalnosti pa me skrbi splošen odnos do prostovoljnega dela. Mlajši in srednji generaciji se prostovoljstvo pogosto zdi popolna izguba časa," je povedal Čop. Planince je postavil za vzor. Poleg tega, da je planinarjenje zdravo in ne zahteva velikih finančnih vložkov, s srečevanjem in druženjem ljudi spreminja svet na boljše. "Planinski etični kodeks bi lahko bil obvezno branje slehernega Slovenca," je predlagal letos "upokojeni" slovenski olmpionik.
Predsednik PZS Bojan Rotovnik je spomnil, da slovenski planinci skrbijo za devet tisoč kilometrov planinskih poti, za 176 planinskih koč, postojank in zavetišč, v dvanajstih desetletjih obstoja pa so zamenjali že štiri različne družbene ureditve. Planinska zveza bo 120-letnico praznovala prihodnje leto z različnimi dogodki na različnih koncih Slovenije. Začelo se bo 27. februarja s svečano akademijo v Ljubljani.
Jurij Berložnik