Primorski dnevnik: Razstava SPDT v Nabrežini; Planinsko potepanje po Romuniji od 17. do 28. julija 2014
Razstava SPDT v Nabrežini
Ob štiridnevnem praznovanju vaškega zavetnika sv. Roka v Nabrežini prireja SKD Igo Gruden več razstav v prostorih domačega Kulturnega doma. Osrednja razstava nosi naslov Nazaj v planinski raj. Nastala je v sodelovanju z Narodnim muzejem iz Ljubljane in Slovenskim planinskim društvom Trst. Prvi je v ta namen v Nabrežino pripeljal pravi Aljažev stolp, panoji, ki ga obdajajo, pa predstavljajo njegovo naravno okolje, veličastne vrhove Julijcev. SPDT, ki praznuje letos 110-letnico delovanja, pa prikazuje v tem magičnem okolju svojo prehojeno pot in razvejano dejavnost.
V sozvočju s planinsko tematiko razstavlja v Radovičevi dvorani SK Devin spomine in fotografije o štiridesetletnem delovanju.
Otvoritev razstave bo v četrtek, 14. avgusta ob 18.30. Razstave bodo odprte vse štiri dni in sicer med 18. in 22. uro. Vsak dan ob 19. in ob 20. pa bodo v dvorani predvajali film Aljažev stolp-ta pleh ima dušo.
Planinsko potepanje po Romuniji od 17. do 28. julija 2014
Planinsko društvo Integral je tudi letos organiziralo planinsko potovanje v tujino: ekipa devetih članov SPDT-ja se je pridružila planincem pobratenega društva iz Ljubljane in dugim iz raznih krajev Slovenije na enajstdnevni ekskurziji po Romuniji.
Romunija je idealna dežela za popotnike, ki radi raziskujejo in znajo uživati v preprostih stvareh. Deželo odlikujejo čudovita neokrnjena narava z neskončnimi ravninami in prostranimi gorskimi verigami posejanimi z gorskimi jezeri, kanjoni in slapovi pa tudi srednjeveški gradovi, veličastne palače v starodavnih mestih in prijazni ljudje.
Integralov oranžni avtobus s simpatičnim šoferjem Jožkotom je skupino prepeljal preko Hrvaške v Srbijo vse od starodavne trdnjave Golubac, ki je že pred vdorom Turkov služila kontroli pretoka blaga na Donavi. Pri kraju Donji Milanovac v bližini Džerdapske ožine ali "železnih vrat" si je skupina ogledala še Lepenski Vir, spektakularno arheološko nahajališče, iz srednje kamene dobe, t.j. približno 6500 let pred našim štetjem.
Od tod je skupino vodila pot po soteski reke Donave do njenega najožjega dela in na cesto na Džerdapskem jezu, na stičišče srbsko - romunske meje. Nadalje se je pot vila po neskončni ravnini, ki je bila nekoč obdelana. Med vožnjo so izletniki opazovali ostanke večjih kombinatov in zapuščene vinograde. Nakar se je začel svet dvigovati, okolica se je spremenila. Na tem hribovitem podeželju so posejane simpatične vasice z obdelanimi njivami in visokimi popravljenimi strehami: prispeli so v središče Romunije, v pokrajino Transilvanija, na cilj njhovih pohodniških načrtov.
Že prvi dan po prihodu v gorski svet je bila predvidena prva pomembna tura a jutranje vremenske razmere so zamešale plane vodniku Rašotu, ki se je hitro odloči za nižjo in krajšo (osem urno!) varianto: iz kraja Bušteni (935nmv), na planini Bucegi (kamor so se pohodniki pripeljali prejšnji večer) so se po kanjonu Cascada sapte scariali “sedem stopnic” povzpeli na planino Piatra Mare (1843 m). Soteska je opremljena z umetnimi lestvami, ki so speljane nad deročim hudournikom in nad slapovi, včasih kar po njih. Prava poslastica. Na vrhu pa je travnata planjava, s katere se odpira krasen pogled na mesto Brašov, na Bušteni in na verigo Karpatov.
Naslednjega dne pa je skupini le uspel daljši vzpon in sicer na 2507 m visok Omu v gorovju Bucegi. Dobro shojena in utrjena planinska pot, speljana po čudovitem mešanem gozdu, najprej obide hrib nakar se prične pošteno vzpenjati. Trasa se tu in tam odpre v čudovite jase obsijane s soncem in polne poljskega cvetja. Prava paša za oči. Skupina je premagala skoraj 1600 višinskih metrov in osvjila vrh, nakar se je spustila do koče Babele. To je ena izmed najznamenitejših turističnih točk v Romuniji. Tu, na višini 2216 m, se nahajata dve veliki gmoti iz peščenjaka, ki ju je oblikovala erozija vetra, poimenovani Sfinga in Babele - romunsko stara žena (baba). Tu se kar vali turistov, ki se pripeljejo z gondolo. Vzpon z gondolo je izkoristil tudi del planinske skupine, ki so se odločil za dvourno turo na Coroman.
Dežela z odlično hrano in prijaznimi ljudmi je zibelka mitov in legend o Drakuli. Radovedni pohodniki so nato obiskali mesto Bran, ki slovi po gradu v katerem naj bi živel grof Drakula. Sledil je še hiter ogled zgodovinskega jedra mesta Brasov in že so se odpeljali proti najvišjim vrhovom v gorski skupini Fagaraš. In prav vožnja po Transfagaraški magistrali je bil eden izmed lepših panoramskih trenutkov celotne ekskurzije. Cesto, ki po drzno speljanih viaduktih preči ta gorski hrbet, je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja dal zgraditi takratni romunski despot Ceaosescu. Danes je ena izmed najlepših in najbolj slikanih gorskih poti v Evropi.
V Gorski skupini Fagaraš je tudi najvišji vrh Romunije, 2554 m visok Moldoveanu. Nameravali so ga osvojiti naslednjega dne po 12 do 14 urnemu vzponu. Slabe vremenske napovedi so se žal uresničile in vodnik Rašo je bil primoran zopet spremeniti plan. V močnem nalivu so se izletniki z avtobusom peljali do umetnega jezera Vidraru, na ogled srednjeveške trdnjave Pojenari. Trdnjavo so zgradili že v 12. stoletju tevtonski vitezi, ki so takrat gradili tudi grad Bran.V raznih obdobjih so trdnjavo dograjevali s prisilnim delom neposlušnih podložnikov, ki so tu trpeli za lakoto in mrazom.
Ob povratku v hotel so pohodnike opozorili,da kraj vsak večer obiščejo medvedi. Radovedni planinci so jih vneto pričakovali. V trdi temi je srditi lajež domačih ovčarjev res naznanil prihod mame medvedke in dveh mladičev, ki so prišli na posladek in s svojim obiskom razveselili hotelske goste.
Tudi naslednje jutro je bilo deževno, kljub temu so se pohodniki že zgodaj odpeljali na 2036 m visok prelaz pri jezeru Balea Lac. Vreme se je nekoliko umirilo. Po zahtevni, prepadni, občasno z zajlami opremljeni poti so se povzpeli na 2394m visoki Vartul Laitel ter se spustili do gorskega jezera Caltun. Skupina bolj korajžnih planincev se je nato povzpela in osvojila še drugi najvišji romunski vrh Negoiu (2535 m).
Muhasto vreme se je še nadaljevalo, preveč je bilo nestanovitno, da bi se podali na zahtevne ture. A tudi Buteanu (2507 m) je zanimiv. Pot je zelo lepa, slapovi in jezera so kot mali labirinti sredi živo zelenih trat. Povsod se pasejo veliki tropi ovčk, visoko na pečinah pa opazujejo gamsi.Te planine so res krasne!
In že so pohodniki zapustili gorovje Fagaraš in se podali v zgodovinsko mesto Sibiu. Tam je trgovec Salomon Bruckental v 18. stoletju sezidal muzej in v njem postavil stalno zbirko umetniških del (in to pred nastankom pariškega Louvra). Pred koncem dneva še kratek postanek v mestu Alba Julia, ki je znano po šesterokotnem obzidju in po trdnjavi, v kateri je bila leta 1918 določena priključitev Banata in Transilvanije kraljevini Romuniji.
Tudi vzpon na vrh Peleaga (2509 m), za katerega je bilo predvidenih 11-12 ur hoda, spodleti zaradi dežja. Korajžni planinci se podajo na manj oddaljeni Zlatni, toda spet je treba obleči pelerine in skupina se pred pravim monsonskim nalivom umakne na varno.
In že je potepanja konec, pohodniki se vozijo med Hunedoaro, Timisoaro in mejo, gričevnata pokrajina je bila nekdaj obdelana: danes raste praprot med zapuščenimi nasadi češenj in orehov. Kljub zaostalosti je čutiti velik potencial te zemlje, ki bi lahko postala raj za predelovalce biološko čiste hrane.
Po dolgi vožnji skozi Panonsko nižino do Ljubljane se skupina pohodnikov vrne pozno ponoči v Trst, utrujena toda polna lepih vtisov in doživetij. Vreme je tokrat pošteno zagodlo, kljub rahli razočaranosti zaradi planinskih neuspehov se vračajo domov zadovoljni, saj jim je Romunija razkrila veliko nepričakovanih lepot, zato nasvidenje, “la revedere, Romania”.