Primorski dnevnik: Geološki izlet; Martinovanje pobratenih planincev v Križu
Geološki izlet
Na območje Medvedjaka, 473 m visokega gričevja, ki se vije vzdolž italijansko-slovenske meje med Repentabrom in Fernetiči, se tržaški planinci običajno podajo na novega leta dan, da si na nezahtevnem, vendar izredno razglednem vrhu izmenjajo voščila in iskrene želje. V nedeljo, 17. novembra, pa načrtuje Slovensko planinsko društvo Trst pohod skozi geološki čas od Fernetičev preko Medvedjaka do Poklona, da bi med planinskim pohodom spoznavali tudi izredno zanimivo geološko zgodovino naših krajev. Ob razlagi geološkega izvedenca, gospoda Paola Sossija, se bodo pohodniki podali po stezi z oznako CAl št. 3, ki vodi vzdolž državne meje. Spotoma bodo opazovali kraške pojave, številne doline, stene in pečine, stopali bodo po brez stropni jami ter občudovali površinske kraške oblike. V opuščenem kamnolomu v bližini Poklona se bodo ustavili ob mogočnih apnenčevih skladih, v njih odkrivali okamenelo favno, staro približno 85 milijonov let, in razbirali geološko zgodovino naše bližnje okolice. Pred zaključkom pohoda si bodo ogledali še vrtačo z jamskim vhodom (jama Lazar Jerko), kjer so leta 1999 speleologi odkrili podzemni vodni tok.
Zbirališče bo ob 8.30 na parkirišču na Fernetičih ob cesti za Repentabor, v bližini marketa Eurospin. Izlet ni zahteven, primeren je za vse. Predvidene so približno 3 ure in pol lagodne hoje. Nujna pohodniška obutev.
Martinovanje pobratenih planincev v Križu
Prisrčno je bilo snidenje pobratenih SPDT- jevcev in integralovcev na vsakoletnem skupnem martinovanju oziroma na Kostanjevi nedelji, kot ji pravijo Ljubljančani. Priložnost za družabnost, z izvedbo lažjega skupnega pohoda, pač za krepitev medsebojnih prijateljskih vezi v pravem planinskem duhu. Zbrali so se kar v velikem številu v Ljudskem domu v Križu, kjer jih je z verzi Križana Miroslava Košute o Križu in njegovih prebivalcih sprejela in pozdravila domačinka Erika Bezin. Ta se je potem postavila na čelo dolge kolone, ki se je strnjeno napotila na odkrivanje in spoznavanje Križa, nekdanjih ribičev Križanov, kulturnih in naravnih danosti vaške okolice. Takoj za Ljudskim domom so pohodniki zavili po kolovozu v borov gozd, se kmalu znašli na Babci in se razgledali na morje. Postanek za izredno izčrpno in poglobljeno razlago o nastanku Križa in o burni zgodovini ribiške vasi do današnjih dni o čemer na Babci pričajo še ostanki strelskih jarkov iz prve svetovne vojne, ki so služili tudi v drugi med nemško zasedbo. Steza je potem vodila navzdol do proge južne železnice nad Brojenco, kjer so njeni graditelji pred poldrugim stoletjem izkoristili izvire za gradnjo velikega vodnega rezervoarja za napajanje parnih lokomotiv. Pohodniki so nato zakorakali po asfaltni cesti poimenovani po starodavnem vinu pucino, ki so ga pili že v rimskih časih in naj bi, po besedah Bezinove, bil predhodnik sedanjega terana. Še mimo paštnov s trtami in oljkami pri Lahovcih in kriške železniške postaje, ki so jo zgradili sami Križani, do Mulja, od tam pa je pot zavila navkreber in peljala vprek pod kraškim robom do gruščnate Straže, s čudovitim razgledom na morje, na Grljan, na Miramar in ves tržaški zaliv. Vodička je pozornim planinskim pohodnikom opisala romantično zgodbo Habsburškega Maksimilijana in svoje pripovedovanje obogatila še z raznimi anekdotami in zgodbami o kriških ribičih, njihovem ribarjenju na ogromnem morskem polju, spopadih z vsiljivimi Čožoti in vsakodnevnem boju z revščino, ki je botrovala iznajdbi kriške specialitete: fanclji z dušo.
Pohodniki so potem hojo nadaljevali po gozdnih poteh nedaleč od Kontovela, zavili proti Križu in v dobri pol uri dosegli cilj nedeljskega planinskega podviga: povzpeli so se na Primož. Še zadnji razgled na morje, ki je tedaj postajalo vedno bolj sivo, saj so se začeli zbirati temni oblaki. Sestop mimo cerkvice Sv. Roka v vas in povratek v Ljudski dom, ko se je ulilo. Pobrateni planinci so v nedeljo imeli izredno srečo. Kljub slabim vremenskim napovedim, jih je na poteh in stezah pod Križem ves dopoldan grelo toplo sonce, le tu pa tam se je po nebu podil oblaček. Vreme se je skazilo ob prihodu na Primož. Suhi in zadovoljni po uspelem pohodu in obogateni z doživetji in spoznanji kriških lepot in znamenitosti, za kar ima zaslugo odlična poznavalka kriške stvarnosti Erika Bezin, so se veselo zbrali na družabnosti v domu in slavili Martinovo ob izdatnem kosilu, pečenih kostanjih in domači kapljici.
(L.A.)