Jutro, 7. september 1938: Lepa prireditev navzlic premajhni udeležbi
Celje, 6. septembra 1938
V nedeljo je bilo na Okrešlju v Savinjskih planinah veliko planinsko slavje. Glavni odbor SPD je priredil planinski tabor, obenem je Savinjska podružnica proslavila 30-letnico obstoja Frischaufovega doma.
Že v soboto zvečer so se začeli zbirati gostje, ki so prihajali od vseh strani. Celjane so pripeljali trije posebni avtobusi, mnogo planincev je prišlo preko Jermanovih vrat, iz Ljubljane jih je pripeljal v nedeljo zjutraj tudi poseben avtobus v Logarsko dolino, odkoder so se podali peš na Okrešelj.
Frischaufov dom je bil okrašen z zelenjem in zastavami. Ob Domu je bil pripravljen zasilni oltar, ves v zelenju. Slavnost se je pričela ob pol 11. dopoldne, ko je pristopil k oltarju solčavski župnik g. Leopold Arko, da daruje sv. mašo, ki ji je prisostvovalo nad 300 ljudi, planincev in solčavskih domačinov.
Po maši je zbrane pozdravil predsednik SPD dr. Josip Pretnar. Opisal je pomen planinskih taborov, ki bodo odslej vsako leto, kakor je sklenila skupščina planinske organizacije. To je prvi tabor v povojni dobi. Zbralo se je sicer lepo število planincev, da manifestirajo skupnost planinske družine in da se med seboj spoznajo, vendar bi moralo biti udeležencev še mnogo več, saj šteje slov. planinska organizacija nad 10.000 pripadnikov. Planinci prihajajo v stike tudi z domačim prebivalstvom. Potrebno je, da je med njimi najboljše razmerje, da se planinci vedno in povsod obnašajo tako, da bo to razmerje čimdalje bolj prijateljsko. S prisrčnimi besedami se je predsednik spomnil tudi našega mladega planinca, kralja Petra, ki rad zahaja v planine. Z današnjega planinskega zbora mu pošljemo pozdravno brzojavko.
Sledil je govor načelnika Savinjske podružnice dr. M. Hrašovca, ki je opisal zgodovino slovenske planinske postojanke na Okrešlju, kjer so Slovenci bili hud boj, preden se jim je posrečilo postaviti lepi Frischaufov dom. Zgodovino doma je »Jutro« opisalo že v nedeljski številki. Podružnica je pred nekaj leti kupila Okrešelj s široko okolico. Društveno zemljišče obsega nad 400 ha, meje mu potekajo pod slapom Savinje, po grebenih in vrhovih Mrzle gore, Rinke, Turške gore, Brane in Jermanovih vrat do sten ponosne Planjave. Ta prekrasni planinski svet je dobil značaj narodnega planinskega parka, kjer je zaščitena flora in fauna. Sredi tega planinskega raja pa kraljuje ponosni Frischaufov dom, zatočišče tisočev planincev, ki tu iščejo planinsko lepoto in neskaljeni mir. Že skoro desetletje Dom oskrbuje priljubljeni Jaka Robnik. Načelnik dr. Hrašovec je pozdravil planince, predsednika osrednjega društva dr. Pretnarja, čajnega predsednika Savinjske podružnice svetnika Tillerja, župnika Leopolda Arka, predstavnike podružnic SPD in TK Skale, planinske vodnike in oskrbnike, med njimi priljubljenega Herleta in vse ostalo goste, želeč, da se dobro počutijo v gostoljubnem Frischaufovem domu. K besedi se je oglasil še priljubljeni planinski poet Zorzut Maribora. V svojih stihih, na naglo roko skovanih in polnih satire, je izrazil slavospev našim planinam in mnogim prisotnim planinskim ljudem. Med poslušalci je vzbudil veselo, prisrčno razpoloženje. Popoldne so se planinci pozabavali v veselih družbah v Domu in pri šotoru, kjer je bilo preskrbljeno z vsemi dobrotami. Vreme je bilo sicer megleno in čemerno, a slavnosti ni ponagajalo, le v poznih popoldanskih urah je jelo rahlo deževati, kar pa ni motilo planincev, da se ne bi razhajali veselih in zadovoljnih obrazov.