Uvodnik: Sto. Vladimir Habjan / Jadralno padalstvo: Letenje z gora. Klemen Hančič / Intervju: Alan Čaplar, urednik Hrvatskega planinarja. V. Habjan; Alpinistka Maja Lobnik. Silvij Morojna / Test opreme - turne smuči. Matjaž Šerkezi in Davo Karničar
Vsebina - Članki
UVODNIK: Sto Vladimir Habjan
JADRALNO PADALSTVO
Letenje z gora. Popolno zmagoslavje. Klemen Hančič
JADRALNO ZMAJARSTVO
Ozrite se v nebo! Gore in svoboda z druge perspektive. Polona Ježek
20 km dlje je ogromno! Najdaljši slovenski prelet s povratkom. Stanislav Galovec
DILEMA
Si sploh še hočemo pomagati? Zoran Gaborovič
INTERVJU
Dober urednik je kot dirigent. Pogovor z Alanom Čaplarjem, urednikom Hrvatskega planinarja. Vladimir Habjan
NAJVIŠJI VRH HRVAŠKE
Kjer se Hrvaška dotika neba. Dinara. Alan Čaplar
INTERVJU
Alpinistka na pristni način. Maja Lobnik - trenutno najuspešnejša aktivna slovenska alpinistka. Silvij Morojna
ZA NAMI NA POT
Kum. Kumljansko - osrčje Zasavja. Marjeta Bricl, Vlasta Medvešek Crnkovič, Stane Golob in Janez Brinar
Visokogorsko smučanje po mogočnih ledenikih. Venček tritisočakov zahodno od Großvenedigerja. Bor Šumrada
OPISI Kuma
Kum po Čebulovi dolini. Marjeta Bricl
Kum iz Prusnika. Vlasta Medvešek Crnkovič
Kum iz Zidanega Mosta. Marjeta Bricl
Nebeška gora. Jože Šušteršič
Dinara. Alan Čaplar
OPISI Venedigerjeve skupine
Großer Geiger. Dreiherrnspitze. Simonyspitze. Bor Šumrada
PLEZANJE V ALPAH
Vikend paket v Švici. Severni greben vzhodnega vrha Piz Palüja. Nina Bernard
TEST OPREME
Turne smuči. Preizkus opreme. Matjaž Šerkezi in Davo Karničar
RAZMIŠLJANJE
Nasmeh. Zaradi njega sem ostala v megleni dolini. Jana Remic
PLANINSKA ORGANIZACIJA
Društveni načrti v letu 2010 in občni zbori. Slavica Tovšak
ŽIVALI V GORAH
Ali nemir ogroža divjega petelina? Možnosti prilagajanja petelina so izčrpane. Danilo Bevk
VARSTVO NARAVE
Encijan z Lovrenca. Clusijev svišč. Dušan Klenovšek
PREHRANA
Hrana za trening. Nada Kozjek Rotovnik, dr. med.
VREME
Slab začetek - dober in bel konec z grenkim priokusom. Vreme in razmere v gorah v meteorološki zimi 2009/10. Miha Pavšek in Gregor Vertačnik
TRENING
Osnovne motorične sposobnosti. Blaž Zazvonil
RAZMIŠLJANJA
Zgodba in poročanje. Alpinizem v medijih. Urban Golob
NOVICE IZ VERTIKALE
NOVICE IZ TUJINE
PISMA BRALCEV
NOVE KNJIGE
PLANINSKA ORGANIZACIJA
Sto
Številka, ki jo imate v rokah, je stota, ki jo je pripravilo sedanje uredništvo. Naš praznik torej, ki pa ga praznujemo predvsem z vami. Sto se sliši kar veliko, če pa pobrskam po spominu, se mi zdi, da smo še včeraj delali prvo številko …
V uredništvo sem prišel na pobudo Toneta Škarje in Boruta Peršolje. Resda sem se za članstvo v uredništvu enkrat prej že zanimal, vendar si niti v sanjah nisem predstavljal, da bom prvič, ko bom prestopil prag stavbe Planinske zveze na Dvoržakovi, dobil ponudbo – postati urednik. Priložnost sem seveda zagrabil, saj se to zgodi kvečjemu enkrat v življenju in je tudi velik izziv. Več mesecev priprav na prvo številko sem prebil ob prebiranju vseh letnikov PV-ja.
Pri kratki primopredaji sem v roke dobil vsega dva prispevka na papirju, kar je bila vsa moja popotnica. Kako bo naprej, si nisem znal predstavljati. O tem, kaj vse nam je v tem času uspelo narediti, ne bom pisal, saj sem že večkrat, pač pa bolj o moji/naši zgodbi.
Uredništvo. To je res prijetna zgodba. Okoli sebe sem poskušal zbrati čim boljše strokovnjake, pisce, poznavalce. Mislim, da mi je to lepo uspelo. Več znanja ni bilo nikoli ovira, kvečjemu prednost. Od prvotne sestave smo v uredništvu še trije (Stritar, Bradeško in jaz), ostala mesta pa so se občasno menjavala, a je uredništvo ves čas odlično delovalo. Na sestankih je bilo včasih tudi vroče in glasno, vendar nikoli nismo presegli meje korektnega. Argument je bil tisti, ki je vedno prevladal. Naše geslo je: vedno si lahko še boljši, zato se skušamo kar naprej izboljševati. Mladih, ki jih uredniško delo zanima, z nekaterimi tudi sodelujemo, je kar nekaj, eden/ena izmed teh bo nekoč nasledil/-la tudi mene.
Izdajatelj in strokovne službe PZS. Tu smo porabili veliko energije, volje pa nismo nikoli izgubili. Vedno nam je bila prioriteta to, da nadaljujemo stoletno tradicijo, pomembno kulturno vrednoto in zakladnico slovenskega planinstva, ki jo predstavlja Planinski vestnik. Delovati smo skušali s konstruktivno kritiko, s pogledom na aktualna dogajanja od strani, kot neodvisni kritični opazovalec in kritik dogajanj znotraj organizacije, pa čeprav morda na zunaj ni bilo vedno videti tako. Vendar smo vse, prav vse, kar smo počeli, počeli v dobro naše organizacije.
Avtorji. Če jih je bilo leta 2001 komaj za popolnitev številke, lahko danes rečem, da z lahkoto zapolnimo številko, celo prebirati moramo, čemu/komu bi dali prednost in kaj/kdo naj počaka. Z načrtnim delom in s spodbujanjem nadarjenih piscev že žanjemo sadove. V zadnjem času nam je uspelo pridobiti tudi vrsto strokovnjakov, ki dvigajo raven revije. Za vse, ki radi pišejo, ki znajo, ki vedo, ki so poznavalci, so vrata vedno odprta!
Bralci, kupci – zadnji v vrsti, prvi po pomembnosti. Ravno k njim je bila usmerjena vsa naša uredniška politika. Koliko vročih debat, dopisovanj, prepričevanj, analiz itn. je bilo na ta račun! Kdo ve, kaj bi oni res radi? Komu ustreči? Oceno, koliko nam je tu uspelo, prepuščam vam.
Sestavljanje revije je vedno kompromis, koliko te zvrsti pisanja, koliko drugih. V tem razmerju je tehtnica tista, ki odloči, ali bo bralec zadovoljen ali ne. V spodbudo nam je, da smo od leta 2001 do danes (brez posebno močne tržne podpore) dvignili število naročnikov in prodaje za petino, kar le kaže, da smo na pravi poti.
Naj končam z zahvalo. Zahvaljujem se vsem sotrudnikom, tako bralcem kot piscem in urednikom – brez vas te revije ne bi bilo! Hvaležen sem tudi izdajatelju, ki mi je dal priložnost aktivno sodelovati pri tako cenjeni reviji. Mislim, da smo vsi skupaj v teh devetih letih za sabo pustili vidno sled. Tudi za naprej ostajamo optimisti. Videli ste lahko, da sem v ospredje postavljal in še vedno postavljam revijo. Vendar ko človek toliko časa, energije, znanja in zagona pusti neki dejavnosti, se začne počutiti tudi njen del. Danes vem, da je Planinski vestnik malce tudi "moj" in bo tak tudi takrat, ko ne bom več urednik.
Vladimir Habjan