Tema meseca: Naravna lekarna - naše zdravilne rastline / Intervju s Catherine Destivelle in pogovor z Nastjo Davidovo / Naš premalo znani idrijski rojak Erwin Schneider / Skriti kotički Julijcev
Uvodnik: Pristnost za vrednote. Marjan Bradeško
LEKARNA V NARAVI
Za vsako bolezen roz'ca raste. Lovro Vehovar
Nekaj glavnih pasti pri uporabi zdravilnih rastlin. Samo Kreft
Kratek pregled zgodovine zeliščarstva. Janko Rode
NEZNANI DOLOMITI
Cima Bel Pra, 2917 m. Matija Turk
INTERVJU
Catherine Destivelle, drzna alpinistka in nekdanja plezalna zvezda. Martina Čufar Potard
VELIKANI ALPINIZMA
Erwin Schneider. Anka Vončina
RAZMIŠLJANJE
O simboličnih nagrobnikih v gorah. Mire Steinbuch
MINIATURA
Noč na Prestreljeniku. Vanja Sossou
Z NAMI NA POT
Komenski Kras. Andrej Bandelj
OPISI
Lukovec iz Štanjela. Andrej Bandelj
Šumka in Sveta Katarina. Andrej Bandelj
Trstelj in Cerje. Andrej Bandelj
Osrednji del Komenskega Krasa. Andrej Bandelj
OPISI
Korzika
Capu Rossu/Capo Rosso. Mire Steinbuch
Piscia di Ghjaddu/Piscia di Gallo. Mire Steinbuch
Punta Velaco. Mire Steinbuch
Cinque Frati. Mire Steinbuch
LEDENA STREHA
Klemen Premrl. Dejan Ogrinec
PLANINSKI PORTRET
Rahlo nostalgično o dobitnici priznanja Mladina in gore. Andreja Erdlen
PRIZNANJA
Pogovor z najuspešnejšimi alpinisti in športnim plezalci. Zdenka Mihelič
POGOVOR
Pogovor z Nastjo Davidovo. Manca Čujež
SKRITI KOTIČKI JULIJCEV
Brezpotja nad Krmo. Stane Poljak
VZGOJA
Gibanje in varnost v gorah pozimi. Klemen Volontar
VREME
Vreme in razmere v gorah v meteorološki zimi 2013/14. Miha Pavšek in Miha Demšar
VARSTVO NARAVE
Pomagamo čebelam samotarkam - glavnim opraševalkam. Dušan Klenovšek
NOVICE IZ VERTIKALE
ŠPORTNOPLEZALNE NOVICE
NOVICE IZ TUJINE
PISMA BRALCEV
LITERATURA
PLANINSKA ORGANIZACIJA
TNP
V SPOMIN
Uvodnik: Pristnost za vrednote
"Starši nam pravijo, naj se kar zlažemo," je nedavno slišala žena. Nekaj novega - upam, da to le ni povsem res. A vendar ... Slabo, strašljivo. In je rekla: "Napiši kaj o vrednotah, kako nas gore vzgajajo zanje." Spomnila me je na lažno informacijo o plazu nad Tamarjem v letošnji zimi. Kdo je bil, ki je v negotovost pognal reševalce, v takrat res skrajno nevarne zimske razmere? Je sploh pomislil, kaj je s svojo lažjo povzročil? In se potem celo skril. Laž v gorah nima česa iskati (namenoma rečem bobu bob in laži laž, kajti beseda "neresnica" je le krinka, je v "okrasni papir zavita laž"). In nedolžen dolinski "štos" lahko v gorah pomeni izgubljeno življenje.
Pravzaprav so gore eno najboljših mest, ki nas vzgajajo za vrednote. Za tiste vrednote, ki jih je siva dolina že dodobra izmaličila. V gorah pač vladajo zakoni narave, v gorah ni pretvarjanja, kajti vsako pretvarjanje ne nazadnje lahko ogrozi tudi človeka samega. In to mnogo hitreje kot v dolini in mnogo bolj usodno. Če sem rekel, da pridem domov ob tej in tej uri, pa ne bom mogel, moram to na vsak način sporočiti. Danes je to laže. Kajti če zamujam in nisem sporočil, lahko tisti, ki so v skrbeh zame, domnevajo, da sem v težavah. Sprožijo reševalno akcijo - in me "rešijo". Seveda si ne želim, da me rešujejo po nepotrebnem. Natančnost informacij, točnost, beseda, ki drži. Odgovornost kot vrednota. Zase in za sočloveka. Čez vse pa je zaupanje. Da me sopotnik v gorah ne bo pustil na cedilu, da bo soplezalec poskrbel za ustrezno varovanje, da mi bo naključni planinec v gorah pomagal z nasveti in me obenem ne bo zavedel s pomanjkljivimi ali napačnimi informacijami ... Prav to brezpogojno zaupanje v sočloveka obenem dviga odgovornost tudi pri njem. Pri sopotniku, soplezalcu, naključnem planincu. Kolikokrat sem na pohodih po gorah razmišljal prav o tem. Da s svojim ravnanjem ne bom v težavo spravil prijatelja. Da bom v gore odšel pripravljen, spočit, ustrezno opremljen. Da prijatelj ne bo imel težav z mano in ne skrbi, saj so gore dovolj zahtevne, da ima človek dovolj dela že s samim seboj. V gorah smo tako zelo soodvisni, da druge poti ni, kot brezpogojno spoštovanje vrednot. Gore nas dobesedno prisilijo v to. V medsebojno zaupanje in odgovornost. V pripravljenost vedno pomagati sočloveku. Vse to so tudi temelji naše človeškosti in le z njimi je obisk gora lahko praznik, ki se kljub vznesenemu veselju zaključi varno in srečno.
Gore so v naših odnosih učiteljice in vzgojiteljice vrednot. V gorah smo ljudje bolj ljudje. Gore poudarjajo pristnost odnosov, kot so pristne tudi same, ko čiste in umite sijejo na jasnem obzorju, nad dolinsko vsakdanjostjo. Zato tisti, ki zahajamo v gore, in mnogo nas je, prinesimo to pristnost odnosov in vrednote tudi v dolino. V tisto dolino, kjer vrednote razpadajo dobesedno pred našimi očmi. In tudi v dolini živimo kot gorniki! Naj bo osrednja vrednota tudi v dolini - človek. Naj bo planinski "Srečno!" iskren, kjerkoli ga izrečemo. Naj se z našimi gorniškimi zgledi vzpne tudi dolina!
Marjan Bradeško