TEMA MESECA: Solo plezanje (Mateja Pate), Prosto plezanje nad morjem (Gregor Šeliga) in Sam s steno (Pavle Kozjek)
PLANINSTVO: Da se ne bi ponovilo (Žarko Rovšček), Stodesetletna naveza (Žarko Rovšček), Vzroki in posledice ujme ...
Planinski vestnik - december 2007
Vsebina - Članki
Uvodnik
S prijaznimi spomini v vedro novo leto - Franci Ekar
TEMA MESECA
Solo plezanje. Mateja Pate
Prosto plezanje nad morjem. Gregor Šeliga
Sam s steno. Pavle Kozjek
PLANINSTVO
Da se ne bi ponovilo. Žarko Rovšček
Stodesetletna naveza. Žarko Rovšček
Vzroki in posledice ujme 18. septembra 2007. Blaž Komac
Poletje vremenskih preobratov. Miha Pavšek in Gregor Vertačnik
Burja. Dušan Škodič
Ledena pesem. Marjan Bradeško
Vsi sveti, dan spomina na mrtve. Anka Vončina
Zaščitna očala za športe v naravi. Simon Slejko
Turno smučanje v Afriki. Breda Pirc
Želje za novo leto 2008. Mateja Pate, Vladimir Habjan
Vrhovi Lovčena visoko nad Boko Kotorsko. Andrej Trošt
NA TURO
Komovi. Vlado Vujisić
Grosser Speikkofel (2270 m). Tomaž Hrovat
INTERVJU 58-62
Ko dan brez kave postane Dan brez kave. Intervju z Betko Galičič. Katja Podergajs
ALPINIZEM
Charakusa 2007. Marko Prezelj
Puscanturpa, andska trdnjava. Pavle Kozjek
S statistiko na Everest. Mojca Stritar
NOVICE IZ VERTIKALE
PISMA BRALCEV
Še o lastni hrani v koči Karli Žibret - Fiksi
PLANINSKO BRANJE
LITERATURA
NOVICE IN OBVESTILA
Kako poznamo naše gore? Andrej Stritar
LETNO KAZALO 2007
Do člankov iz starih Vestnikov zdaj tudi s klikom! Andrej Stritar
S prijaznimi spomini v vedro novo leto
Leto 2007 je pustilo sledi, pomembne za planinstvo, ki bodo vplivale na delo, obveze in usmeritve Planinske zveze Slovenije v prihodnje.
Zakon o planinskih poteh je prvi tovrstni slovenski zakonski dokument po t. i. jugoslovanski »odredbi«, ki je urejala planinsko popotništvo in pohodništvo ter gibanje v gorskem svetu. Ta zakon sedaj določa pogoje za gradnjo, vzdrževanje in označevanje planinskih poti. Planinsko zvezo Slovenije izenačuje s podobnimi združenji, ki jih je na podlagi usposobljenosti mogoče določiti za upravljalno skrbništvo planinskih poti. Torej skrbno in trdo delo Komisije za planinska pota PZS, izdelava »registra« in kategorizacije planinskih poti, posebej pa še njihovo solidno vzdrževanje in obnavljanje ter ohranjanje Knafelčeve markacije niso bili zadosti, da bi v novem zakonu pridobili zaupanje države za nadaljevanje tega prostovoljnega poslanstva. Očitno je tudi tu možen ali celo predviden politični vpliv pri izbiranju oskrbnikov poti glede na politično všečnost in poslušnost. Vseeno pa je najpomembnejše, da se s tem zakonom zagotavlja uporaba planinskih poti brez kakršnegakoli omejevanja in ne glede na lastništvo. V zakonu je tudi jasno zapisano, da se planinske poti uporabljajo na lastno odgovornost. V juliju 2008, ko bodo napisani še vsi zahtevani podzakonski akti, bo zakon o planinskih poteh popolnoma jasen in razumljiv. Le zagotavljanje sredstev za obnovo planinskih poti še ne bo urejeno in kdo je za kaj odgovoren, ne bo jasno, saj so obveznosti zapisane le kot možnosti, ne pa konkretno. Kaznovanje za prekrške na planinskih poteh in za neizpolnjevanje skrbniških obvez pa se v celoti izvaja, kot je napisano v zakonu. Tudi nadzorništva si nismo »zaslužili«, kajti nadzor se prepušča kmetijskim in gozdarskim inšpektorjem, ki »skrbijo« za kmetijske in gozdne površine. Vemo pa, kakšna je npr. gozdarska osveščenost pri nadelavah obstoječih in trasiranju novih gozdnih poti in vlak v gozdu in planinskih okoljih.
V letošnjem letu nam je z dokajšno vnemo in posredovanjem vendarle uspelo po novi zakonodaji pridobiti od ministrstva za šolstvo in šport odločbo za delovanje »društva«, v tem primeru PZS, v javnem interesu na področju športa in športne rekreacije. PZS je bil prvič dodeljen status delovanja v javnem interesu na področju gorskoplaninskega naravovarstva. Žal pa v zakonu o elementarnih nesrečah in reševanju ni jasen 118. člen, ki sedaj dopušča subjektivno presojo, kdaj se reševanje v gorah zaračuna in kdaj ne. Zakonodajalec je menil, da se planinec v strahu pred plačilom ne bi smel odreči klicu v stiski, kadar potrebuje pomoč. Neizpodbitno dejstvo pa je, da davkoplačevalci za to pomoč še kako plačujemo.
Postavljen je bil mogočni kamen za Slovenski planinski muzej in nanj pričvrščena spominska plošča; bile so tudi obljube, da bo muzej zgrajen najkasneje v letu 2009. A PZS zaradi pomanjkanja sredstev žal ne more biti investitor, razpolaga pa z eksponati in arhivsko dediščino Slovenskega planinskega društva, njegove naslednice Planinske zveze Slovenije, gorske reševalne službe PZS, gorskega vodništva SPD in PZS ... alpinizma, gradnje planinskih postojank itd. To gradivo je gotovo največja vrednota, ki jo muzej lahko hrani, zato se upravičeno sprašujemo, zakaj se med naslovnike na temeljni plošči bodočega muzeja ni smela zapisati Planinska zveza Slovenije. Vrednost muzeja bo samo tolikšna, kolikor bo predstavljena planinska resnica brez kakršnegakoli spreminjanja ali prikrojevanja preteklosti.
V februarju 2008 bomo slovesno praznovali 115 let slovenskega planinstva v okviru Slovenskega planinskega društva in Planinske zveze Slovenije.
V juniju bomo pripravili teden planinstva z razpravljanjem o aktualnih planinskih temah. Ob tem se bomo tudi spomnili pred 60 leti ustanovljene PZS. Planinski teden bomo sklenili v Metliki in na Krašnjem vrhu priredili Dan planincev 2008, to je tradicionalno srečanje slovenskih planincev in tudi planincev iz bližnje soseščine.
V avgustu bomo praznovali 230 let prvega vzpona »bohinjskih srčnih mož« na vrh Triglava. To je zanesljivo pomemben slovenski planinski dogodek in prav planinci mu moramo nameniti kar največ pozornosti, saj moramo ohranjati in utrjevati planinske dosežke nacionalnega pomena. V Bohinju imamo imeniten spomenik zmagovalcem in osvajalcem Triglava, ki ga je postavila PZS, od leta 2008 pa bo ob njem stalno plapolala planinska zastava. Delovno bomo morali proslaviti 30-letnico himalajske nepalske šole za usposabljanje tamkajšnjih prebivalcev. To je pomembno poslanstvo PZS, KOTG in drugih sodelujočih. Dogovor med PZS in Nepalsko planinsko zvezo nas obvezuje, da še naprej sodelujemo in pomagamo.
Lahko smo zadovoljni z izjemnimi uspehi naših alpinistov in športnih plezalcev, saj še vedno sodijo v svetovni vrh.
Velika planinska vrednota je delovanje vodnikov PZS, ki pri planinskih vzponih in turah s svojo usposobljenostjo zagotavljajo kar največjo varnost udeležencev. Enake zasluge za preventivo in varnost na planinskih poteh imajo zanesljivi in strokovni markacisti PZS. Programi mladih v okviru MK so čedalje vabljivejši. Tudi druge komisije PZS si v prizadevanju za čim boljše delo zaslužijo vso pohvalo.
Sedanji čas podjetništva in agresivne konkurence pa nas že opozarja na potrebo po reorganizaciji in racionalizaciji delovanja Planinske založbe, Planinskega vestnika, Obvestil in koledarja.
Leto 2008 bo tudi priložnost, da ob 150-letnicah rojstva dr. Henrika Tume in dr. Julija Kugyja, teh mogočnih stebrov, zaslužnih za slovensko planinstvo, osvežimo spomin na njune zasluge v dobro slovenskega planinstva.
Veseli smo, da se vedno več ljudi odloča za članstvo v planinskih društvih, da včlanjevanje narašča in je tudi mednarodno statistično primerljivo. Posebno nas veseli, da se včlanjujejo v planinska društva mladi. Članstvo narašča tudi zaradi pripadnosti goram in planinski organizaciji. Za včlanjevanje niso več pomembni samo materialnoekonomski motivi, ampak se resnično čuti potreba po pridobivanju strokovnega znanja in informacij, ki zagotavljajo čim varnejšo hojo v gorskem svetu.
Smo seveda v času, ko se tudi športna rekreacija ne more več izogniti gospodarskim in ekonomskim zakonitostim. Tako je prostovoljstva le toliko, kolikor je na voljo sredstev. Žal evri vedno bolj vplivajo na temeljno poslanstvo in delo v planinstvu. Tako se tudi vse bolj celovito in aktivno približujemo evropskim standardom. Žal pa to načenja planinske vrednote, ki bodo in so že spremenile nekdanje planinsko poslanstvo. Zato ni čudno, da bo boj za brezkompromisne agresivne posege urbanizacije in industrije v višji gorski svet čedalje brezobzirnejši. In prav tu se od goram predanih planincev pričakujeta varovanje in zaščita. Upamo, da bomo planinci in planinska organizacija vendarle kolikor toliko uslišani in poslušani.
Ob koncu starega leta in vstopanju v novo se vsem, ki ste prispevali in delali dobro v prid planinskemu poslanstvu, iskreno in prisrčno zahvaljujem. Ob tem vam želim, da bi v novem letu doživeli kar največ lepega v gorskem svetu ter da bi vam tudi zdravje odlično služilo in vas ohranjalo pri močni planinski volji.
Franci Ekar