Uvodnik: Težave tiskanih medijev. Vladimir Habjan / Planinstvo: Ožarjeni kamen. Franček Knez / Varno v gore: Na meji zdrsa. Marjan Bradeško - Alpinizem: Veni, vidi, vici. Riccardo Cassin - 100 let. Andrej Mašera
Vsebina - Članki
UVODNIK
Težave tiskanih medijev. Vladimir Habjan
TEMA MESECA
Za uvod. Mateja Pate
Zgodovina športnega plezanja v Sloveniji. Andrej Kokalj
Intervjuji: Maja Vidmar, Klemen Bečan, Mina Markovič, Natalija Gros. Martina Čufar
Prerez sezone 2008 mladinske reprezentance v športnem plezanju. Borut Kavzar
PLANINSTVO
Kam vodijo naše poti? Tone Tomše
125 let organiziranega italijanskega planinstva v Gorici. Tone Wraber
Izmerili rekordni mraz na Komni. Andrej Trošt
Ožarjeni kamen. Franček Knez
Megleno popraznično jutro. Milka Bokal
Avantura se začenja. Polona Špacapan
Varno na pot. Arnold Lešnik
Ko prijazna gora nad Sočo pokaže zobe. Špela Recer
VARNO V GORE
Na meji zdrsa. Marjan Bradeško
NA TURO
Monte Cridola, 2581 m. Andrej Mašera
Hochalmspitze, 3360 m. Andrej Trošt
Hochalmspitze - info. Andrej Trošt
Strasskopf (2401 m), skupina Schober. Tomaž Hrovat
VARSTVO NARAVE
Negativni vpliv rastlinskih in živalskih vrst. Božo Frajman
Zvončki in kron'ce. Dušan Klenovšek
ALPINIZEM
Veni, vidi, vici. Riccardo Cassin - 100 let. Andrej Mašera
V odličnem granitu Pakistana. Nejc Česen
V iskanju devic Nebeškega gorovja. Bor Šumrada
NAŠA SMER
Ledno kraljestvo Koroške. Marta Krejan
NOVICE IZ VERTIKALE
PISMA BRALCEV
LITERATURA
PLANINSKO BRANJE
IZ DEJAVNOSTI PZS
NOVICE IN OBVESTILA
Kako poznamo naše gore? Andrej Stritar
Težave tiskanih medijev
Pred kratkim je spletišče Gore-ljudje.net praznovalo desetletnico obstoja. Lepa obletnica, a dokaj kratka doba, če upoštevamo pomembno vlogo, ki jo ima portal v medijskem prostoru danes. Med sodelavci portala je tudi Vestnik. Zdi se mi, da zgledno sodelujemo in da nismo konkurenti. Dejstvo je namreč, da je internet pomemben krivec težav časnikov po svetu. Trend je zgovoren - bralci in oglaševalci bežijo k internetu.Po podatkih Ameriškega združenja časnikov (NAA) povprečna skupna naklada ameriških dnevnikov pada vse od leta 1993, v zadnjih treh letih za več kot 11 odstotkov. V ZDA sicer oglaševalci oglašujejo manj kot 10 % na internetu, vendar delež vsako leto narašča. Prihodki časnikov so leta 2007 padli za 9,4 %. V zadnjem času odmeva novica o stečajnem postopku podjetja Tribune, ki ima v lasti 22 televizijskih postaj in 13 časnikov, med njimi Chicago Tribune in Los Angeles Times, ki sodita med deset največjih ameriških dnevnikov. Seveda razlogov za težave ne bi smeli iskati zgolj v internetu,pač pa jim botruje tudi dejstvo, da je večina najuglednejših časnikov podvržena zakonitostim trga in trenutni finančni krizi. Tako kot večina (slabih) stvari z zahoda pride tudi k nam, bo po vsej verjetnosti kaj od omenjenega doletelo tudi nas ...
Spremembe in razvoj na področju tiska in medijev so nepredvidljivi. Ni še dolgo (npr. v časih urednika Tineta Orla), ko so vse pisali z roko ali tipkali na pisalni stroj in si dopisovali z navadno pošto, kar je vzelo za današnje razmere nenormalno veliko časa. Leta 2001 smo uvedli elektronski naslov Vestnika in danes so rokopisi in tipkopisi zgolj izjema. Včasih je bilo dobiti fotografijo kar zapleteno, danes, v času digitalne fotografije, pa prideš do slike »en, dva, tri«! Nekdaj je bil tisk revije prava tehnična »znanost«, danes tiskarne stiskajo sto tisoč izvodov večdesetstranskega časopisa v pičlih dveh urah. Danes se sprehajaš po mestu, si postrežeš z brezplačnim dnevnikom in si na tekočem z dogajanjem. Danes lahko mnoge vsebine časopisov prebereš kar po internetu in si nanje lahko tudi naročen. Če zamudiš TV-dnevnik, se kadarkoli preprosto usedeš pred računalnik, celo izbiraš med več izvajalci spletnih dnevnikov in si ogledaš zadnja poročila v filmu, ne zgolj v besedi. Za vsem tem seveda stoji na stotine profesionalcev, razvijalcev, novinarjev ...
Kje smo mi, kakšni bosta usoda in prihodnost Vestnika? Neznank je veliko: nesluteni tehnični in medijski razvoj, gospodarska kriza, ne nazadnje lastne zmožnosti delovanja. Naj slednje nazorno podkrepim kar s svojim primerom: rok oddaje revije elektrogospodarstva Naš stik, pri kateri sem novinar, se mi prekriva z rokom oddaje gradiva za Vestnik, vendar je razlika med izidoma revij cela dva tedna! To je razlika med profesionalizmom in »profesionalizmom na amaterski način«. V prihodnje se bomo gotovo morali spopasti z novimi, neznanimi ovirami. Imamo pa tudi rezerve, a o tem kdaj drugič.
Raziskava nacionalne branosti, ki jo opravlja Slovenska oglaševalska zbornica, prav tako ugotavlja, da se število bralcev tiskanih medijev še vedno zmanjšuje. V poročilu pa tudi piše, da se izjave izpred desetih let, da je tisk mrtev, niso potrdile in se tudi ne bodo. Zanimiv je še tale sklep: tudi če bi tisk res izumrl, ne bodo izumrle
blagovne znamke. Komur bo to uspelo prenesti v nova okolja, v nove tehnologije, se nima česa bati.
Planinski vestnik, najstarejša slovenska revija (blagovna znamka!), je že »previharil viharje«, zato smo optimisti. Nadaljnji obstoj pa po mojem zagotavlja le kakovost.
Vladimir Habjan